Slovenski etnografski muzej: prvih sto (1923-2023)

Pri njenem nastajanju je sodelovalo 28 piscev: kustosi in restavratorji SEM, kolegice in kolegi etnologi ter druge strokovnjakinje in strokovnjaki, ki so bili ali so še tako ali drugače povezani z delovanjem muzeja. Pripravili so prispevke, s katerimi iz osebne perspektive, pa vendar strokovno, osvetljujejo vloge in delo muzeja v preteklosti in danes. S svojimi spomini in razmišljanji so ustvarili mnogotero podobo SEM, ki se je na temeljih razvoja etnologije in muzeologije ter z odzivanji na družbeno-kulturna dogajanja razvil v sodoben muzej etnološke dediščine.

Publikacija prinaša privlačen vpogled v delo predhodnikov kustosov in drugih strokovnih sodelavcev muzeja, na katere nas še danes veže spomin, ujet v pridobljene zbirke in gradivo, ki ga muzej hrani, zanj skrbi in ga popularizira. Fotografije, ki spremljajo publikacijo, izpostavljajo tako ljudi, ki v muzeju skrbimo za dediščino, kot tudi izbrane predmete, ki so dragoceni pričevalci znanstvenega in strokovnega muzejskega dela.

Vsebinski sklopi publikacije: uvodu direktorice Natalije Polenec sledi prispevek mag. Inje Smerdel o preobrazbi muzeja v sodobno muzejsko ustanovo. Sledi jima razdelek SEM smo ljudje s 16 prispevki sedanjih strokovnih sodelavcev muzeja, temu pa razdelek Kolegi o nas z 10 prispevki strokovnjakinj in strokovnjakov, tako predstavnikov etnoloških in muzejskih ustanov kot posameznikov, s katerimi je muzej stkal tesne vezi. V razdelku Zgodovina v slikah so nanizane fotografije najpomembnejših razstav, katerih avtorice in avtorji so bili kustodinje in kustosi SEM, ali pa so pri njih avtorsko sodelovali. Sledi jim izbor fotografij nekdanjih sodelavcev SEM. Vsebino zaokrožuje seznam vseh zaposlenih v SEM.

Urednica publikacije je dr. Bojana Rogelj Škafar, kustodinja svétnica SEM. Knjigo je oblikovala Janja Ošlaj.

Knjiga je dvojezična (slovenščina / angleščina) = the book is bilingual (slovene / english).