Zgodbe igrice so seveda humorne. Prvo, Pesje, pripoveduje kodrček Romeo in sicer o tem, kako psičko Miši zapusti gospodar, njeni pasji prijateljčki pa ji najdejo nov dom.
Druga, Sreča in nesreča, govori o tem, kako se na samotni poti srečata Sreča in Nesreča in stavita, katera od njiju bo osrečila revnega starca, ki nosi domov butaro drv. Posreči se seveda sreči, ampak šele na koncu.
Tretja, Gozdni mož, je zgodba o pastirjih, ki pasejo na planini in ujamejo čudno bitje, ki jim posnema smetano. Kaj napravijo z ujetim Gozdnim možem? Peljejo ga v vas, kjer mu sodijo za tatvino, on pa jih prelisiči in izgine.
Četrta, Pavliha ali človek ne jezi se, je zgrajena po motivih slovenskih ljudskih zgodb o dečku, ki se zelo trudi, da bi bil dober in priden otrok, a mu ne gre in ne gre, saj ima kratek konec pameti in samo mrvico zastopnosti.
Peta je spet pravljica. Čudežna kura nese zlata jajca, a to ji je v nesrečo. Njen gospodar, starček, se mora zelo potruditi, da spravi svoje življenje v red, a tega ne bi mogel brez kurje babice s kristalno kroglo, njenega konja, ki hrza že pečene jedi, njene koze, ki beketa zlatnike in palice, ki kar sama tepe porogljivce, ko si to zaslužijo.
Šesta zgodba se dogaja v Butalah, ki jih pesti hudi razbojnik Cefizelj. Županova hči Jerica hoče temu napraviti konec tako, da se poskuša s Cefizljem omožiti. Se ji bo posrečilo omrežiti sramežljivega razbojnika? Ja, ampak šele na koncu.
Sedma zgodba pripoveduje o Martinu Krpanu in njegovem boju z Brdavsom, da bi otel cesarstvo, to pa tako, kot ga vidi Krpanova kobila. Krpanova kobila razvija svojo filozofijo zgodovine v rimanih sentencah, kot je vsa zgodba spisana tudi v rimanih verzih. Za že malo bolj utrjene bralce dialogov.