Vesna Milek je okruške spomina povezala v biografski roman, ki pripoveduje o nekem ranjenem otroštvu med drugo svetovno vojno in po njej, o obiskih komunistične partije v Milanu, padcu Mussolinija, prvih zaljubljenostih, prvih udarcih v boksarskem ringu, o poeziji Vitomila Zupana, preživetih nevihtah na morju, o Leningradu takoj po vojni, o usodni ljubezni, o bolečini ob izgubah.
Recenzije
»V vlogi prvoosebnega pripovedovalca je sam portretiranec, ves čas poslušamo njegov skorajda neprekinjen izpovedni tok, ki ga je Vesna Milek spretno uredila in montirala, odstranila ves balast, ponavljanja in zastranitve živega govora ter vpeljala jasno in večinoma kronološko naravnano pripovedno logiko. Zato pa je obdržala ritem in vzdušje spontane izpovedi, sočnost izraza, vzdihe, izbruhe in premore, s pomočjo katerih karakter in življenjska strast portretiranca pred nami sijeta neposredno, v živo, morda celo jasneje, kot če bi ju biograf naknadno oblikoval iz lastne perspektive.«
-(Dnevnik).