”
Dušan Hedl, Pogovor z Levom Detelo, Maribor 1995
***
Iz prispevka
“Moje življenje”
Emigrant med dvema svetovoma
Ker v Gradcu stari teti in stricu najin korak ni po volji, sva z Mileno prepuščena samima sebi. Po nekaj dnevnem potepanju po Dunaju se zatečeva na policijo in zaprosiva avstrijske oblasti za zatočišče. Kar takoj naju pošljejo za mesec dni v preiskovalni policijski zapor na Rossauerlände v devetem dunajskem okraju, kjer sta pred nama leta 1936 že sedela marksistični revolucionar Boris Kidrič in znani koroški pisatelj Prežihov Voranc. V mojem primeru skušajo oblasti med drugim ugotoviti, če se v Avstriji morda nisem znašel z določenimi špijonažnimi nameni. Po enomesečnem čakanju v zaporu nama odobrijo politični azil. Ker sva brez denarnih sredstev, se znajdeva v begunskem taborišču Traiskirchen, ki še dandanes obstaja, prepolno beguncev iz arabskih in drugih držav, ki jih pretresajo vojne in nemiri. Že prvo noč mi ukradejo skoraj polovico bornih prihrankov, ki sem jih prinesel še iz Slovenije oziroma iz zapora na Dunaju. Nad vodo se z Mileno drživa s slabo plačanimi priložnostnimi postoritvami, zlasti z obiranjem pravkar dozorelega grozdja v bližnjih vinogradih. 24. oktobra 1960 se v toplem sončnem dnevu v Traiskirchnu poročiva in že čez nekaj dni odpotujeva v nišjeavstrijsko mestece Retz tik ob meji s Češkoslovaško. Tu sem v domu avstrijske Karitas za zapuščeno mladino zaposlen kot vzgojitelj.
***