Iz uvodne besede Tereze Žerdin:
Trideset let in več je minilo, odkar se je nepričakovano poslovil mož, oče, brat, stric, prijatelj, kolega, novinar … Feri Žerdin.
Leta 2025 mineva 90 let od njegovega rojstva. Branko Šömen, Ferijev rojak in prijatelj je pred leti predlagal, da obudimo spomine nanj in na njegovo pisanje. Naša družina se je lotila brskanja po starih revijah in časopisih z namenom, da poobjavi nekaj njegovih člankov in reportaž, ki bi bili aktualni tudi danes. Brskali smo po zapisih v zvezkih, blokcih, listkih, porumenelih straneh dopisov iz uredništev in sodišč. Pogovarjali smo se s sorodniki iz njegove izvorne družine. Nagovorili smo prijatelje in nekdanje sodelavce, da napišejo, kar jim je ostalo v spominu nanj, priložili pa tudi nekaj zapisov, ki so bili objavljeni ob njegovi smrti. Zapisali smo, kako je postal novinar, kakšno vlogo so imeli mentorji, kako si je prizadeval za preživetje in izpolnitev mladostnih sanj, kako smo postali njegova družina. Njegovo življenjsko zgodbo smo uokvirili glede na kraje dogajanja.
Feri Žerdin:
Tudi kralja so obvestili o športnem uspehu Leona Štuklja in zato ga je kot pravniškega pripravnika odlikoval – z najnižjim možnim redom. Ko sva se spomnila vseh slovesnosti po pariški zmagi, sem mu omenil minljivost športne slave. “Sic transit gloria mundi!” je kratko pojasnil. – Olimpijski zmagovalec med uradnimi listi, Mladina, 1964


