Hinko Smrekar : Življenje in delo in Katalog dokumentiranih in evidentiranih del

Pomanjkanje akademske izobrazbe se je pri Smrekarju spreobrnilo v pozitivno smer in mu je omogočalo popolnoma različne perspektive v njegovi umetnosti. Neobremenjen z akademskimi učnimi programi je izoblikoval sebi lasten slog, po katerem je bil prepoznaven tudi laikom. Bil je samouk, ki je tehniko risanja tako izpopolnil, da njegova dela z množico oseb delujejo povsem celovito v skladu s pravili anatomije, perspektive in kompozicije. V njegovem obsežnem opusu s par izjemami ni pripravljalnih skic, medtem ko si je pri portetih večkrat pomagal s fotografijami. V večini primerov je vidna podrisba z grafitom, ki jo je nato prevlekel in dovršil s tušem. Risba s tušem in peresom je bila njegova osnovna tehnika, ki jo je večkrat dopolnil z akvarelom ali pastelom, redko tudi z gvašem. Bil je navdušenec nad grafiko, strasten in iskreno zainteresiran za izrazne možnosti, ki so jih različne tehnike nudile. Tehnična disciplina, ki je bila potrebna pri grafikah, je očitna tudi na njegovih risbah, kjer je z nemirno potezo, z drobnim črtkanjem zapolnjeval celotne površine, ter z zgoščanjem in redčenjem črt dosegal hotene učinke. Koliko časa je potreboval za posamezno risbo, nam ni znano, vemo pa po pričevanjih sodobnikov, da je delal po cele dneve, tudi po več kot deset ur na dan. Risbe je izdeloval eno za drugo, na zalogo, kar se mu je obrestovalo v času, ko več let zaradi bolezni ni izgotovil ničesar…