Indig jih je od leta 1940 skušal spraviti na varno v Palestino. A se je pot, ki bi morala voditi čez Jugoslavijo in preko Grčije, nekoliko zavlekla – tako močno, da je trajala vse do leta 1943, ko se je naposled s prebegom v Švico srečno razpletla. Indig je vse prestale preizkušnje popisal kmalu po koncu vojne. Med drugim so se leto dni skrivali v lovskem dvorcu na Lesnem Brdu pri Horjulu, od koder so se preselili v vilo Emmo v italijanskem mestecu Nonantola. Zato je ta znamenita epizoda reševanja judovskih otrok dobila ime otroci Vile Emme, četudi se je odvila tudi v Sloveniji, saj vključuje tudi edinstveni pogum slovenskega pravičnega med narodi, Uroša Žuna, ki je del Joškovih otrok, beguncev na slovenski meji, rešil pred prepovedjo vstopa v Jugoslavijo.