Gre za nadaljevanje Nagličevega Žirovskega besednjaka iz leta 2019. V njem se je avtor ustavil pri 500 geslih, čeprav mu je kazalo, da bi jih bilo lahko še veliko več. In tako je v letih 2021-2022 s pisanjem nadaljeval.
Pri tem pa je začutil željo, da žirovski okvir preseže, stopi čez žirovska obzorja in piše pod gesli, ki so od vsepovsod, skupno pa jim je to, da so povezana z njim osebno. Tako je spremenil tudi naslov knjige: iz žirovskega je postala Mihatov besednjak. Mihatov tudi zato, ker tako rečejo v Žireh; tu nihče ne bo rekel, da je Mihov ali celo Mihin.
Gesla so še naprej treh vrst. Ena so napisana povsem na novo. Druga – in teh je velika večina – se začenjajo z odlomki iz avtorjevih starejših pisanj, ki jim je dodan aktualni P. S. Tretja pa se začenjajo z navedki iz drugih avtorjev, seveda z Mihatovim komentarjem. Trivrstna so gesla po avtorskem pristopu, sicer pa so raznovrstna.
Od zelo konkretnih reči, kakršne so štrbunk, WC in bide, do najbolj splošnih pojmov. Veliko je imen. Največ je osebnih, od splošno znanih (Che, Mao, Žižek) do takih, ki so znana samo avtorju. Veliko je zemljepisnih imen, največ je krajev, v katerih je avtor živel in nekaj počel ali se v njih zgolj ustavil. Ali pa se jim je skušal približati v pisanju, čeprav v njih nikoli ni bil (Woodstock). Veliko je imen osebnosti, s katerimi je prišel v življenju v tako ali drugačno »dotiko« … Skratka: ta knjiga je povzetek avtorjevega življenja in dela v navidezni formi leksikona. – Olga Vončina, Bukla 171 – 172, str. 21