NARKOMAN NIKOLI

Ko odstremo naslovno platnico knjige, najprej uzremo
fotografijo malega Simona, ki bi bil lahko katerikoli otrok na širnem svetu.
Nagajive oči, rokice skrite na hrbtu, kot bi želel prikriti, da je nekaj
»ušpičil«. Otrok katerekoli matere, ki se v današnjem podivjanem času boji, da
bi njen nebogljenček, ko odraste, naletel na velik problem – drogo.

Prvo poglavje se začne šokantno: »Bil sem mrtev!«; kajti
narkoman je dejansko živ mrtvec, ne razpolaga več s svobodno voljo, nima se več
v oblasti. Besedilo se nadaljuje z opisom strmega propada, a že nakaže na
rešitev, na ponovno rojstvo.

V drugem poglavju je prikazano Simonovo razposajeno
otroštvo, polno hudomušnih pripetljajev, med katere se preplete doživljanje
razkoraka v odnosu med starši in razdvojenosti zaradi dejstva, da je »mešane«
narodnosti, pol Slovenec, pol pa Srb. V tem delu se knjiga dotakne vojn in
njihovega nesmisla.

V tretjem poglavju so predstavljeni občutki mladostnika, ki
jih doživlja ob odraščanju; kako se mora spopadati s svojo samopodobo, prvo
ljubeznijo, a tudi prvo cigareto, alkoholom in lahko drogo. Tu si Simon prvič
zastavi »naslovno« vprašanje: »Jaz, narkoman? Nikoli!« Kljub temu se počasi že
pogreza v živi pesek.

Simon se prvič sreča s heroinom; slikovito obelodani
doživljanje popolnega miru in moči. Ta deluje kot ljubezen na prvi pogled, a se
kmalu izkaže za prevaranta brez primere. Angel je v resnici hudič.

V nadaljevanju knjiga prikaže padanje vse nižje; razpad
zakonske zveze, izguba službe, vrtenje v krogu brez izhoda. Lepi spomini na
otroštvo, ko je mamo znal prisrčno razveseliti s šopkom zvončkov, so daleč od
ponorelega sveta. Simon se zave, da je brodolomec, ki mora najti svoj »otok«
rešitve.

V tem poglavju je opisano trimesečno zdravljenje v
psihiatrični bolnišnici, ki pa ni poželo rezultatov. Naš akter se ni uspel
soočiti z resničnostjo, ki jo je pustil v razsulu, zato se odloči za odhod v
komuno.

V tem delu je v ospredju prihod v komuno, bivanje v njej, z
vsemi strogimi pravili, prežeto pa s prijateljstvom in požrtvovalno pomočjo
bivšega odvisnika-odvisniku, pa tudi humornimi pripetljaji.

V komuni je vodič Biblija. Besede iz Biblije imajo moč
zapolniti duhovno praznino, ki jo je heroin pustil v duši odvisnika. Dušo mu
napolni nova svetloba.

Tu je izpostavljena neusmiljena resničnost, da je droga
navzoča povsod po svetu; v novih časih se prelevi v prenovljeno podobo kot
stara kača, ki se levi. Zapeljuje in uničuje.

Simon začuti, da se mu življenje vrača; pomaga drugim, a
vedno bolj pogreša svoja otroka, ki ju ni videl že leta. Prebolel je sovraštvo
do bivše žene in se čuti ozdravljenega, zato se odloči za vrnitev domov, kjer
ga vsi lepo sprejmejo.

V zadnjem poglavju je opisan sam nastanek knjige; kako je
prišlo do ideje in do pisanja, vse skupaj po čistem naključju.

Šele na koncu je »izdano«, da je knjigo ubesedila Simonova sestra Helena, ki je
ves čas dogajanja tiho prisotna.

Narkoman nikoli je
zgodba strmega padca in počasne ozdravitve, ki vzporedno naniza filozofska,
psihološka in duhovna razglabljanja. Je drobna knjiga bogate vsebine. V njej
bralec najde odgovor na številna vprašanja, ki si jih med branjem zastavlja.

Skratka knjiga je
priročnik, učbenik z odločnim sporočilom: »Reci drogi NE!

Preberite članek v reviji Zarja.