V dnevnikih poleg vsakdanjih doživetij in problemov pod nacističnim nasiljem izčrpno opisuje tudi razvoj svoje osebnosti, svoja čustva in odnos do boga ter vere. Zaznamujejo jih iskrenost in sproščenost v stvareh, ki zadevajo erotiko, razpoloženja in dovzetnost za lirično izražanje, obenem pa tudi izkušnje zloveščih dogajanj, ki vse bolj zgovorno pričajo o »pretrganem življenju« in opustošenju sveta. Etty je poskušala izmeriti razsežnosti dogodkov, pisala je o vsem tem, jasno, zavzeto, s posebnim literarnim navdihom. V središču sporočil njenih pisem so protijudovski ukrepi in življenje v taborišču Westerbork.
Ettyjino življenje in miselnost sta bila nekonvencionalna in sta presegla tedaj veljavne in ustaljene vzorce. Njen razvoj k zelo osebnemu pojmovanju boga je popolnoma spremenil tradicionalno sliko tistega časa in jo s tem naredil zelo aktualno in moderno. Zato je toliko bolj razumljivo, da so njeni zapisi (prvič so bili objavljeni štiri desetletja po njeni smrti) še danes tako zelo privlačni in prevedeni v mnoge jezike.
Pričujoča knjiga je v izvirniku izšla v najmanj 25 izdajah. V Deventru, kjer je Etty preživela mladost, so leta 1995 v nekdanji sinagogi ustanovili spominski center Etty Hillesum.
O avtorici:
Esther (Etty) Hillesum (1914 – 1943) je bila Judinja, ki je pri 29 letih umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Živela je na Nizozemskem; od leta 1924 v Deventru, kjer je končala gimnazijo, leta 1932 pa je pričela študirati na amsterdamski univerzi. Njeni dnevniki in pisma so nastali v letih 1941 in 1942.