Preko dvajset tisoč Nizozemcev je tista leta pomagalo pri skrivanju Judov in drugih, ki so se morali zateči v skrivališče. Prispevala sem svoj kamenček, moj mož prav tako. A to ni bilo dovolj.
Nekateri dogodki, o katerih pripovedujem v knjigi, so se odvijali pred več kot petdesetimi leti; mnoge podrobnosti sem zato že na pol pozabila. Pogovore in dogajanja sem rekonstruirala zvesto, kolikor je bilo le mogoče – glede na to, kako jih pomnim. Ni lahko tako podrobno obujati takih spominov. Tudi po tolikih letih se to ni spremenilo. Moja pripoved zadeva povsem navadne ljudi, živeče v izredno težkem, strašnem času – v času, ko se ne bo , srčno upam, nikoli več povrnil. Vsi navadni ljudje tega sveta bi morali poskrbeti za to.
MIEP GIES