Tesla: Čarodej v vojni

Nadvse zanimiva biografija nas s podatki iz do nedavnega tajnih arhivov popelje skozi neverjetne dosežke, osebne boje in hude bitke, ki jih je Tesla bojeval pri svojem prizadevanju za razvoj tehnologije in spreminjanje sveta.

Teslova briljantnost in domišljija sta bili brezmejni: od prelomnega dela na področju izmeničnega toka, brezžičnega prenosa energije, daljinskega vodenja robotov, orožja s snopom delcev … Ko je premikal meje znanosti, se je zapletel v vojno idej, patentov in boja za oblast z giganti svojega časa, od Thomasa Edisona, J. P. Morgana, Guglielma Marconija do Westinghousa.

Knjiga razkriva mnoga nepoznana dejstva o Teslovih zmagah in stiskah. Raziskuje njegovo prizadevanje za boljšo prihodnost, boj s finančnimi težavami in družbenimi pritiski ter neomajno odločenost pri uresničevanju vizij za dobrobit človeštva. Teslova zapuščina je nepredstavljivo bogata, vrsto izumov je bilo udejanjenih že za časa njegovega življenja, medtem ko so drugi dočakali svojo uporabo šele v zadnjem času.

Naj naštejemo le nekatere:

1. Brezžično polnjenje: Brezžično polnjenje je tehnologija, ki jo je razvil Tesla in uporabnikom omogoča polnjenje električnih naprav brez fizične povezave. Temelji na induktivnem polnjenju, ki za prenos energije med dvema predmetoma uporablja elektromagnetno polje. Teslovi eksperimenti z brezžičnim prenosom energije predstavljajo temelj vseh današnjih brezičnih tehnologij, kot so Wi-Fi in Bluetooth.

2. Orožje z žarčenjem snopa delcev: Žarčenje snopa delcev je Teslova tehnologija, ki uporablja vrsto delcev za ustvarjanje visokoenergijskega žarka. Uporablja se kot obrambno orožje za prestrezanje in uničevanje prihajajočih groženj.

3. Izmenični tok: Eden od Teslovih najpomembnejših prispevkov je bil razvoj sistemov proizvodnje izmeničnega toka. Pred Teslo je prevladoval enosmerni tok. Teslov sistem izmeničnega toka je prinesel revolucijo v proizvodnji, prenosu in izkoriščanju električne energije. Danes omrežja izmeničnega toka napajajo naše domove, gospodarstvo in industrijo po vsem svetu.

4. Teslova tuljava: Izumil jo je leta 1891, gre za visokonapetostni transformator, ki proizvaja elektriko visoke frekvence in nizkega toka. Tuljave so prvotno uporabljali pri poskusih in pri brezžičnem prenosu energije, z leti pa našle svoje mesto v najrazličnejših napravah. Še vedno se koristijo v radijskih in televizijskih oddajnikih, glasbenih inštrumentih, velikih slikovnih zaslonih ter pri brezžičnem prenosu energije. groženj.

5. Radio: Na Teslov prispevek k radijski tehnologiji se pogosto pozablja, vendar je bilo njegovo delo na tem področju ključno, saj je patentiral bistvene komponente radijske tehnologije, kot je Teslova tuljava in oscilacijsko vezje, ki predstavljata tudi temelj brezžične komunikacije.

6. Neonske luči: Teslovo delo na visokofrekvenčnih tokovih ga je pripeljalo do izuma neonskih luči. Čeprav ne tako na široko uporabljane kot nekateri njegovi drugi izumi se neonske luči koristijo za različne namene, vključni z reklamnimi panoji, dekorativno razsvetljavo in v javnih prostorih.

7. Hidroelektrarne: Teslova vizija o ukrotitvi moči vode za pridobivanje električne energije je bila daleč pred časom. Zasnoval in patentiral je vrsto hidroelektrarn, s čemer je postavil temelje za masovno izkoriščanje tega obnovljivega vira energije, ki še danes po vsem svetu velja za najčistejši in najbolj množičen vir obnovljive energije.

Iz medijev:

»Seiferjeva živahna, poučna in temeljito raziskana biografija velikega izumitelja rešuje njegovega kultnega statusa in ga postavlja na njegovo zasluženo mesto glavnega arhitekta sodobnega sveta. Razkriva nam še neznane plati Nikole Tesle.« – Publisher’s Weekly

»Marc Seifer, izjemen pisatelj in učenjak, je spisal izjemno berljivo in poučno biografijo enega najbolj fascinantnih ljudi prejšnjega stoletja. Mojstrovina.« – Nelson DeMille

»Zgodba knjige Tesla – Čarodej v vojni nam razkriva privlačen, živahen in bogat svet znanosti, tehnologije, kulture in človeških življenj.« – New Scientist

»Zapomnljiva biografija edinstveno združuje temeljito raziskovanje z liričnim pripovedovanjem, ki zajame tako posameznika kot svet, v katerem je živel. Seifer je natančen raziskovalec, saj je večino svojega odraslega življenja preživel na Teslovi sledi. Številni vključeni citati Tesle, njegovih sodelavcev (tako znanstvenih kot družbenih) in gradiva iz sekundarnih virov so izjemni.« – New York Journal of Book

Odlomek:

»V nekaj letih bo mogoče, da se bodo narodi spopadali brez vojske, ladij ali topov, z veliko strašnejšim orožjem, katerega uničujoče delovanje in domet bosta brez meja. Sovražnik bo lahko uničil katerokoli mesto na katerikoli razdalji in nobena sila na svetu mu tega ne bo mogla preprečiti.« (Nikola Tesla, 1925)

Teslove objavljene izjave o njegovem orožju s snopom delcev segajo v čas prve svetovne vojne, vendar Tesla sam datira njegov nastanek v sredino devetdesetih let 19. stoletja, ko je na podlagi novih odkritij Wilhelma Röntgena eksperimentiral s prenosom rentgenskih žarkov.

Tesla dramatično opisuje, kako bi ta titanska sila v vesolje vrgla na milijarde mikroskopskih električnih delcev snovi, ki bi uničili napadalna letala, kot z razpršilcem uničujemo žuželke.

Januarja 1916 je W. H. Ballou, novinar časopisa Washington Post, poročal, da je Tesla izumil električni stroj, ki bi ga bilo mogoče namestiti na letala in bi poslal »smrtni udarec s hitrostjo 450 kilometrov na sekundo ter z njim sestrelil sovražno plovilo. Posedovanje takega izuma ne bi smelo biti dovoljeno nobeni [osebi] ali korporaciji. Teslovi modeli so v patentnem uradu, vlada pa bi jih morala zaseči in si jih prisvojiti za lastno uporabo in obrambo ali za poljubno končanje evropske vojne … Dejstvo, da bi se z njim lahko uničilo oddaljeno trdnjavo ali vojaško ladjo, bi bil zadosten [dokaz] za konec sedanje in vseh prihodnjih vojn. Tesla je napovedal, da bo njegova naprava popolnoma nadzorovano zaobjela svet v minuti in pol. Niti sekunde ne smemo izgubiti, da si jo prisvojimo in izkoristimo.«25

Ta prispevek se je nanašal na članek v časopisu New York Times z naslovom »Teslova nova naprava bruha Thorov grom« z dne 8. decembra 1915, v katerem je Tesla novinarju povedal, da »če se izumiteljeva pričakovanja uresničijo, bi vojak v stolpu na Long Islandu lahko s pomočjo vzvoda zaščitil New York pred ladjami ali sovražnikom«.26 Tako lahko Teslovo prvo uradno objavo o njegovem smrtnem žarku datiramo prav v december leta 1915.

Iz člankov iz prve svetovne vojne je razvidnih več ključnih točk, med katerimi je prva ta, da je Tesla te raziskave več let držal v tajnosti. Tesla se je za razkritje obstoja orožja najverjetneje odločil zaradi zadnjega poskusa, da bi Wardenclyffe prikazal kot potencialno strateško pomembno orožje prve svetovne vojne. Če bi lahko dokazal vojaški pomen svoje radijske postaje, bi mu morda vlada in morda celo sam predsednik Wilson priskočila na pomoč in rešila njegov dragoceni stolp.

Jasno je, da bi Tesla lahko delal na strogo tajnih poskusih in tega ne bi nikomur povedal. Povsem mogoče je, da se podrobnosti njegovega dela glede zajemanja in izkoriščanja kozmičnih žarkov uvrščajo v to kategorijo. Po naključju je v obeh člankih o prvi svetovni vojni omenjeno, da je Tesla načrte za ta žarek smrti predložil patentnemu uradu. Ali se je to zgodilo ali ne, ni znano. Vendar patentni urad ima oddelek za tajne patente in tudi John Hays Hammond mlajši, ki je nekoč delal na patentnem uradu, je imel patente, ki so spadali v to kategorijo.

Tesla je nedvomno delal za vlado ali z njo vsaj v zadnji polovici leta 1942 in do svoje smrti. Dve leti prej, v času objave članka Williama Laurencea, je Teslo zaslišal FBI. A če preberemo njegov dosje FBI, ugotovimo, da so v njem očitne pomanjkljivosti, ki jih nehote razkrije tudi sam J. Edgar Hoover. V enem od prvih dokumentov FBI, ki je bil objavljen na podlagi zakona o prostem dostopu do informacij in je bil datiran dva dni po Teslovi smrti, je J. Edgar Hoover zapisal: »Pregled dokumentov Urada je razkril veliko informacij o Nikoli Tesli in njegovih izumih, pri čemer je treba omeniti, da je Nikola Tesla imel 4. junija 1922 govor v dvorani Grange Hall v Springfieldu v Massachusettsu pod okriljem organizacije Prijatelji Sovjetske Rusije.«27 Kje so te »pomembne informacije?« Razen enega dokumenta iz leta 1940, v katerem je bilo zapisano, da se bojijo, da bi Teslo lahko ugrabili zaradi njegovega posebnega znanja, se zdi, da v obdobju pred njegovo smrtjo ni bilo o Tesli objavljeno nič. Vendar pa obstaja več spisov FBI o Tesli po njegovi smrti.

Iz pisma Bele hiše iz časa, ko je bil Tesla še živ, je razvidno, da je postal izumitelj zanimiv za Ovalno pisarno, zaradi česar je Roosevelt pisno zahteval več informacij o njem. Vse to nakazuje, da so pripravljali srečanje z njim.28 Toda le nekaj dni pozneje je Tesla umrl. Zato ostaja vprašanje, ali je bil Ralph Bergstresser, s katerim sem se pogovarjal, v času pred drugo svetovno vojno in ob njenem začetku edini vladni uradnik, ki je sodeloval z Nikolo Teslo.