Dnevnik, za katerega je sam izrazil željo, da se nekoč objavi, prinaša faustovski vpogled v temačna čustvena stanja in razočaranja, pa tudi v zanos zaljubljenosti in navdušenje nad lastnimi dosežki.
V slogovno raznolikih, a dovršenih zapisih najdemo pronicljive refleksije umetnosti, prepredene s citati svetovne literature, in dragocene medklice k lastni ustvarjalnosti. Kakor v njegovih literarnih delih je tudi v Pavesejevem dnevniku mogoče opaziti veselje do vsega divjega, surovega in spontanega, ki jih je odkrival v vseskozi povzdigovanem času otroštva.