Vso knjigo in vsa poglavja, z izjemo opisa dogodkov v Mariboru, preveva humor. Avtor se mu ne more izogniti niti pri svojem lastnem življenjepisu. Kot sam pravi, si mora življenjepis sam napisati, ker ganihče drug ne bo. Spotoma še spoznava potrebo po učenju mrtvih jezikov za potrebe bodoče komunikacije.
Skozi avtorjevo prizmo smo tudi priča Mariboru skozi čas, tako da je knjiga nenazadnje zanimiva vsem družbenim kronikom in ljubiteljskim lokalnim zgodovinarjem. Kljub avtorjevemu skorajda popotniškemu življenju ostaja knjiga po srcu mariborska.
Precejšen del knjige opisuje vsakdan ravnatelja srednje šole in njegove naloge, brez dlake na jeziku pa secira vse, ki so mu oteževali njegovo delo – medije, politike, ministre za šolstvo, inšpekcijske službe in sodni sistem.
V velikem delu knjige piše o strokovnem sodelovanju njegove šole s tujimi šolami. Zanimivi so tudi avtorjevi vtisi s potovanj po tujini, pa tudi doživetja s počitnikovanj.
V dodatku so zbrani najzanimivejši avtorjevi govori ob raznih priložnostih. Vsi po vrsti so polni humorja in odslikavajo aktualne dogodke v Sloveniji in v svetu.
Recenzije:
Drznil sem si uporabiti tri stavke, ker so na svetu vedno tri dobre stvari in ena izmed teh je tvoja knjiga, zato jo v prebiranje priporočam vsem.
Knjiga na duhovit in avtorju karakterističen način opisuje posamezne dogodke iz avtorjevega življenja. Ob prebiranju se nasmejemo, hkrati pa se tudi zamislimo, saj so opisani dogodki neke vrste zrcalo tistega časa, oziroma trenutka, hkrati pa prikažejo način razmišljanja akterjev, predvsem pa bralcu pokažejo, da je mogoče tudi neprijetne trenutke prestopiti na lahkoten način. Prepričan sem, da bo knjiga zanimiva za vse, še posebej pa tistim, ki smo živeli v času in prostoru avtorjevega življenja.
— dr. Ivan Rozman, nekdanji rektor Univerze v Mariboru
»Prof. Ketiša poznam desetletja kot dobrega in duhovitega človeka. Takšna je tudi njegova knjiga.«
— mag. Boris Sovič, univ. dipl. ing. el., predsednik uprave Elektro Maribor, nekdanji župan in veleposlanik RS v Izraelu