Bil je popotnik in turist, državni uradnik in funkcionar, podjetnik, svetovljan in tradicionalist, družinski oče, zbiratelj starin in bibliofil. Že v mladosti pa se je karierno usmeril v gospodarstvo. Po delu v zasebnih družbah se je leta 1721 zaposlil v Avstrijski Orientalni družbi, nato pa celo desetletje uradnik sodeloval pri gospodarskem razvoju Avstrijskega Primorja ter postal izvedenec za carine in mitnine. Leta 1747 se je na željo vladarice Marije Terezije z Dunaja, kjer je delal v Dvorni komori, vrnil v Ljubljano. Tam je kot član deželne vlade do smrti sodeloval pri upravnih in finančnih reformah, izgradnji prometne infrastrukture, industrije in obrtništva, javnega šolstva in zdravstva na Kranjskem itd.
Raigersfeldovo življenje in delo sta nadpovprečno dokumentirana. V svojem arhivu je zbral, popisal in ohranil večino tistega, kar se mu je zgodilo. Pisal je dnevnik, zbiral prepise spisov in aktov organov, izdeloval prepise službenih poročil ter zapisoval osebne misli o politiki in filozofiji. Zaradi natančnosti in življenjskih načel so ti zapisi odlični družabno-politični anali elit in vir za zgodovino 18. stoletja. Raigersfeld namreč ni opisoval le službenega dela, marveč tudi nenahna druženja s sorodniki, prijatelji, politiki, kleriki, znanci in neznanci. Sproti je opisoval tudi civilizacijske pridobitve, skrb za zdravje, odnos do žene in otrok, kriminal, naravne nesreče in plemiško zabavo. Ob tem pa še razkril filozofski pogled svetovljana na svet okoli njega.