Ta knjiga radikalno spreminja dokaj razvpito predstavo o Titu, kot o velikemu bonvivanu in ženskarju. Avtor sicer obdeluje portrete vseh njegovih petih zakonskih partneric, ki jih je naredil na podlagi doslej neznanih dokumentov in pričevanj.
Bralca bo presenetilo dejstvo, da Tito v resnici ni bil nikoli srečno poročen. Šlo je za nesrečna naključja, čas vojne, ločitev, težkega življenja in smrti. Avtor pravi, da se je izogibal, da bi zapadel v nekakšno “estradizacijo” Tita, z iskanjem in poudarjanjem žgečkljivih podrobnosti iz njegovega življenja.
Tu gre seveda za intimna, osebna vprašanja, ki se jih da obdelati škodoželjno ali pa s primerno dostojnostjo. Dejstvo je, da je v Titovem času Jugoslavija naredila izjemen preboj v reševanju “ženskega vprašanja”. Socializem je žensko na svoj način izvlekel iz družinskega zapečka, kamor jo je potisnilo običajno pravo in tradicija ter jo vsaj uradno izenačil z moškimi.
Avtor poskuša odgovoriti na vprašanja ali je bil položaj žensk boljši v socializmu ali danes? Ali je ženska bolj trpela nekoč ali danes? Nekatera vprašanja pa ostanejo večno odprta.