Sirijski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu z izredno tenkočutnim, skorajda pesniškim jezikom popisuje etape svojega potovanja, srečanja in spoznanja na poti, ki se prepletajo z refleksijami o družbeno-politični situaciji v Siriji in o tem, kaj sploh pomeni bežati v neznano. Delo je napisano v arabskem izvirniku, a je najprej izšlo v slovenskem prevodu.

O avtorju: 

Sirijski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamad Abdul Monaem se je rodil leta 1965 v Alepu. Leta 1996 je ustanovil svojo založniško hišo, ki je nepretrgoma delovala do izbruha sirijske državljanske vojne leta 2011. Izdajal je dela številnih avtorjev, med drugim tudi kurdskih, ki jih režim ni priznaval. Njegov pesniški prvenec z naslovom Jutranja klapa je v Siriji izšel leta 2009, leto kasneje pa je izdal roman Palestinska črna kumina. Ko je bila njegova založba porušena, je marca 2016 čez Turčijo in Grčijo pribežal v Slovenijo, kmalu mu je sledila tudi njegova družina. Pod okriljem Moderne galerije je leta 2018 izdal zbirko pesmi z naslovom 21 žensk iz Ljubljane. Njegovo življenjsko zgodbo je Andraž Rožman opisal v knjigi Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano (Goga, 2019).