Novo mesto je Jarčev poskus povezati nekatere fragmentarizirane novele s konca 20. in začetka 30. let (Gospa Milena, Pentagram, Srebrna palma, Razodetje v slepi sobi) v trdnejšo obliko romana. Izšel je leta 1930 v reviji Ljubljanski zvon, dve leti pozneje je bil objavljen tudi v samostojni knjigi. To Jarčevo prozno delo je doslej doživelo največ ponatisov, kar pet – natis v Zbranih delih je torej šesta integralna izdaja romana.

Povest Črna roža (s kmečko tematiko) je bila objavljena samo v Ljubljanskem zvonu 1934. Sočasna kritika se je do Novega mesta vedla ambivalentno. Novejše študije (B. Stojanović, M. Dolgan) so pisatelju priznavale tudi vrsto modernih postopkov in strategij (filmski potek pripovedi, raba asociacij in notranjega monologa, esejizem, stilska fragmentarnost itd.). Črna roža ni doživela veliko pozornosti. Sintetično jo označuje Zadravec: »Roman Črna roža je kot združek več stilov zadnji močnejši podaljšek ekspresionizma v trideseta leta in razviden prehod v novo stvarnost idealističnega kova.«