V pismu Albert Einstein povabi Sigmunda Freuda, da razloži svoje poglede na naravo vojne, človeške agresije in možnosti za trajni mir, pri čemer združujeta Einsteinejev humanistični pacifizem in Freudovo psihološko analizo človekovih motivov.
Korespondenca, prvotno objavljena leta 1933, ostaja vplivna, miselno provokativna in aktualna refleksija o agresivnih nagibih in iskanju poti k razumevanju ter preprečevanju konfliktov.
Iz spremne besede Alija Žerdina:
Besedilo Zakaj vojna? ni moglo slediti bliskovito se razvijajočim empiričnim razmeram. Vektorji zgodovine so prehitevali intelektualno tematizacijo razmer. A dragocenost besedila je natanko v sporočilu, da je tematizacija vprašanj, ki se zdijo odmaknjena od teoretskih in znanstvenih dognanj, ena od nalog intelektualca.
Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije:
“Silent enim leges inter arma – v času vojne zakoni molčijo, je zapisal Cicero. Zvok topov preglasi tako muze kot glas razuma. Zdaj, ko po svetu spet grmijo topovi, se je vredno spomniti na čas pred drugo svetovno vojno, ko sta si dopisovala dva izmed največjih živečih mislecev svojega časa, Albert Einstein in Sigmund Freud. Postavljala sta si težka vprašanja. Ali človeštvo zmore brez vojne? Kako ustaviti spopade? Pomemben del Einsteinovega odgovora na ta vprašanja je bil, da bi morale nastati močne mednarodne institucije. Po vojni je prav z namenom preprečevanja spopadov nastala Organizacija združenih narodov. Ob njeni 80-letnici je prav, da se spomnimo na čas, za katerega so naši predhodniki rekli, naj se ne ponovi »Nikoli več!«. Na nas je, da se trudimo to zavezo izpolnjevati.”
Albert Einstein (1879 – 1955)
Fizik, mislec in humanist, ki je verjel, da mora razum služiti etiki. V korespondenci s Freudom išče odgovor na vprašanje, ali se človeštvo lahko osvobodi lastne nagnjenosti k nasilju – in ali lahko razum preglasi instinkt.
Sigmund Freud (1856 – 1939)
Utemeljitelj psihoanalize, ki je človeško védenje razumel kot preplet zavestnih in nezavednih sil. Einsteinu odgovarja z distanco raziskovalca, a tudi s pesimizmom: v človeku vidi bitke, ki ga nagon po uničenju nikoli povsem ne zapusti.
