Zami: Novo črkovanje mojega imena je eno osrednjih proznih del Audre Lorde in knjiga, za katero je avtorica ustvarila lastno žanrsko oznako: biomitografija. V njej prepleta avtobiografski spomin, zgodovino, mit in literarno pripoved ter tako lastnega življenja ne zapisuje zgolj kot zaporedje dogodkov, ampak kot zgodbo o nastajanju identitete.
Lorde nas popelje v svoje otroštvo v Harlemu, kjer odrašča kot najmlajša hči karibskih priseljencev, skozi zapleten in močan odnos z materjo ter zgodnje izkušnje rasizma in drugačnosti. Pri sedemnajstih zapusti dom in začne živeti samostojno. Sledijo delo, študij, potovanje v Mehiko, ljubezni in izgube ter iskanje prostora zase v Ameriki, v kateri njena rasa, spol in seksualnost določajo tudi to, kje sme biti in komu naj bi pripadala.
Knjiga obenem odpira zelo konkretno zgodovinsko okno v New York petdesetih let 20. stoletja in njegovo lezbično barsko sceno. Osebna zgodovina se srečuje z rasno segregacijo, makartizmom, procesom proti Rosenbergovim, mirovniškim aktivizmom in nastajajočim gibanjem za državljanske pravice. Toda zgodovina pri Lorde nikoli ni samo kulisa: posega v prijateljstva, delo, ljubezenska razmerja in občutek pripadnosti.
Predvsem pa je Zami knjiga o ženskah. Mati, prijateljice, sodelavke in ljubimke so postaje, skozi katere Lorde razume samo sebe. Njeni odnosi niso idealizirani: v njih so želja in erotika, pa tudi ljubosumje, razhodi, bolečina, rasne in razredne razlike ter vprašanje, ali skupnost, v kateri iščeš zavetje, res sprejema vse tvoje različnosti. Prav zato literarne študije Zami pogosto berejo tudi kot pripoved o iskanju oziroma ustvarjanju »doma« – v družini, ljubezni, skupnosti in nazadnje v lastni identiteti.
Tudi naslov ima konkreten pomen. Zami je izraz s karibskega otoka Carriacou za ženske, ki skupaj živijo oziroma delajo kot prijateljice in ljubimke. V njem se tako srečajo karibske korenine Lordejine družine, ženska skupnost, lezbična ljubezen in avtoričino iskanje novega jezika, s katerim bi lahko poimenovala samo sebe.
Zami je zato hkrati zelo intimna zgodba o odraščanju in ljubezni ter pričevanje o tem, kako se identiteta oblikuje na presečišču rase, spola, seksualnosti, družine, družbenega razreda in zgodovine. Prav ta način razmišljanja je pozneje postal eden od razlogov za trajen vpliv Audre Lorde na feministično in queer misel.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- avtobiografske zgodbe o iskanju lastne identitete
- življenje temnopolte lezbijke v Ameriki sredi 20. stoletja
- lezbična ljubezen, odnosi in ženske skupnosti
- Harlem in lezbična scena New Yorka v petdesetih letih
- kako rasa, spol, seksualnost in družina oblikujejo občutek pripadnosti
✍️ O avtorici:
Audre Lorde (1934–1992) je bila ameriška pesnica, esejistka in aktivistka karibskega rodu, ena najvplivnejših temnopoltih feminističnih in lezbičnih avtoric 20. stoletja. Leta 1978 so ji diagnosticirali raka na dojki in opravili mastektomijo; svojo izkušnjo bolezni, posega in soočanja z družbenimi predstavami o ženskem telesu je pozneje neposredno ubesedila v delu Dnevniki raka.
Njeno delo je močno zaznamovalo feministično in LGBTQ+ literaturo ter mišljenje o tem, kako se različne plasti človekove identitete med seboj prepletajo. Zami je za razumevanje tega še posebej pomembna, saj pokaže, iz katerih življenjskih izkušenj je njena poznejša misel sploh zrasla. Sodobne izdaje jo še danes predstavljajo kot eno ključnih del njenega literarnega opusa.
Beseda založnika:
V romanu Zami: novo črkovanje mojega imena sledimo intimnemu življenjepisu ene najbolj radikalnih in obenem najbolj humanističnih avtoric v ameriški literaturi druge polovice 20. stoletja. Skozi roman se niza preplet osebne in družbene zgodovine – otroštvo, odraščanje, zapleten odnos z materjo, rasna segregacija, spolnost, lezbična razmerja, makartizem, osvobajajoča izkušnja Mehike, lezbična barska scena v New Yorku v 50. in 60. letih, gibanje za državljanske pravice, mirovniški aktivizem, proces proti Rosenbergovim.
Boleče teme mnogoterih vidikov zatiranja skozi prizmo lastne marginaliziranosti in surove eksistence Audre Lorde preoblikuje v jezik osebnega ponosa, dostojanstva, neomajnega upanja in vere v človečnost. Iščoč izgubljene afriške mitologije je pred smrtjo ceremonialno spremenila ime v Gambda Adisa – »bojevnica, tista, ki oznanja svoje bistvo«.
