Vsi poznamo zgodbo o Odiseju, ki prelisiči strašnega enookega velikana Polifema. Toda Evripid jo pripoveduje drugače.
Kiklop temelji na znameniti epizodi iz devete knjige Homerjeve Odiseje, vendar junaško pripoved spremeni v satirsko dramo – zvrst, ki je občinstvu po treh tragedijah ponudila sproščenejši, duhovit zaključek gledališkega dne. Namesto vzvišenega tona tragedije tu srečamo razposajene satirje in njihovega očeta Silena, ki s svojim strahopetnim, požrešnim in komičnim vedenjem nenehno spodkopavajo junaško resnost zgodbe.
Odisej s tovariši po brodolomu pristane na otoku Kiklopa Polifema. Tam odkrije, da so Silen in satirji zasužnjeni pri velikanu, ki ne priznava ne bogov ne zakonov gostoljubja in brez pomisleka požira svoje goste. Da bi rešil sebe in svoje može, mora Odisej uporabiti svojo največjo moč – ne orožja, temveč iznajdljivost. S prevaro, vinom in znamenitim imenom »Nihče« pripravi načrt, ki bo odločil o usodi vseh.
Čeprav je igra polna humorja, se dotika tudi resnih vprašanj. Polifem pooseblja svet brez zakonov, brez spoštovanja do bogov in brez človečnosti, Odisej pa nasprotno predstavlja moč razuma, iznajdljivosti in civilizacije. Prav preplet komičnega in temačnega daje delu posebno moč – gledalec se hkrati smeji in čuti napetost.
Kiklop ima v zgodovini književnosti posebno mesto, saj je edina v celoti ohranjena satirska drama antične Grčije. Zaradi tega ni dragocena le kot Evripidovo delo, temveč tudi kot edinstveno pričevanje o gledališki zvrsti, ki je bila nekoč sestavni del velikih atenskih dramskih tekmovanj, danes pa je skoraj v celoti izgubljena.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- antična grška dramatika
- grška mitologija
- Homerjeva Odiseja
- Evripid in antično gledališče
- klasična književnost
✍️ O avtorju:
Evripid (ok. 480–406 pr. n. št.) je eden treh velikih antičnih grških tragedov ob Ajshilu in Sofoklu. Njegove drame odlikujejo psihološko poglobljeni liki, kritičen odnos do tradicije ter izrazito človeški pogled na junake grških mitov. Napisal je okoli devetdeset dram, ohranilo pa se jih je osemnajst tragedij in Kiklop, edina v celoti ohranjena satirska drama antične Grčije. Med njegova najbolj znana dela sodijo Medeja, Bakhantke, Hipolit, Trojanke in Ifigenija v Avlidi.
