🖋️ Shelleyjev Prometej ne čaka, da mu bo oblastnik odpustil. Njegova osvoboditev je mogoča šele, ko pade tiranija – in z njo svet, zgrajen na sovraštvu, strahu in podrejanju.
Kaj če se Prometej in njegov mučitelj nikoli ne spravita? Percy Bysshe Shelley se je v Osvobojenem Prometeju oprl na enega velikih mitov antike, vendar ga je preoblikoval v izrazito romantično vizijo upora, svobode in prenove človeštva.
Prometej je zaradi svojega kljubovanja Jupitru priklenjen in obsojen na trpljenje. Toda Shelleyjevega junaka ne opredeljuje le upor proti oblastniku. Na začetku drame spozna, da ga na tirana veže tudi njegovo lastno sovraštvo. Preklic kletve, ki jo je nekoč izrekel nad Jupitrom, zato pomeni pomemben notranji preobrat: osvoboditev se začne tudi z zavrnitvijo sovraštva in maščevanja.
Shelley je izhajal iz Ajshilovega Vklenjenega Prometeja in iz izgubljenega nadaljevanja mita o Prometejevi osvoboditvi. Toda že v predgovoru je jasno povedal, da Ajshilovega domnevnega zaključka ne želi rekonstruirati. Zamisel, da bi se Prometej nazadnje pobotal z Jupitrom, je zavrnil.
V Shelleyjevi različici med upornikom in zatiralcem ni sprave. Jupiter izgubi oblast, Prometej pa je osvobojen. S padcem tirana se začne spreminjati tudi svet, ki ga je njegova oblast vzdrževala. Zato Prometejeva zgodba preraste antični mit in postane politična, filozofska in duhovna vizija osvoboditve človeka.
Osvobojeni Prometej je Shelley pisal med bivanjem v Italiji v letih 1818 in 1819; posamezni deli so nastajali v Esteju, Rimu in Firencah. Delo je prvič izšlo leta 1820 kot Prometheus Unbound: A Lyrical Drama in Four Acts, With Other Poems.
Prav povezava med antičnim mitom in radikalno mislijo angleške romantike daje delu posebno mesto tudi v zbirki Dialog z antiko. Shelley antičnega Prometeja ne obuja zato, da bi ponovil njegovo zgodbo, temveč zato, da lahko z njim govori o svojem času – in o večnem vprašanju, kako se človek osvobodi oblasti, ki temelji na strahu.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- angleška romantika
- mit o Prometeju
- svoboda, upor in tiranija
- antični miti v poznejši književnosti
- filozofska in lirska dramatika
✍️ O avtorju:
Percy Bysshe Shelley (1792–1822) je eden osrednjih pesnikov angleške romantike. Njegovo kratko življenje so zaznamovali upor proti družbenim in verskim konvencijam, politični radikalizem ter prepričanje v možnost človekove in družbene preobrazbe. Med njegova najbolj znana dela sodijo Osvobojeni Prometej, Adonais, Oda zahodnemu vetru in K škrjancu. Velik del svojega poznega ustvarjalnega obdobja je preživel v Italiji, kjer je nastajal tudi Osvobojeni Prometej. Shelley je bil tesno povezan tudi z Mary Shelley, avtorico Frankensteina, in lordom Byronom. Umrl je leta 1822, star komaj 29 let, ko je njegova jadrnica potonila v neurju ob italijanski obali.
📖 O knjigi:
Slovenska izdaja Osvobojenega Prometeja prinaša Shelleyjevo štiridejanko (ki obsega kar 2609 verzov) v prevodu Nade Grošelj, ki je pripravila tudi opombe in spremno besedo z naslovom »Rešitelj, moč trpečega človeka«.
Knjigo je uredila Maja Sunčič, leta 2021 pa je izšla kot 41. zvezek zbirke Dialog z antiko, ki sistematično predstavlja temeljna dela antične književnosti slovenskim bralcem. In tukaj ima prav posebno mesto: bila je zadnji zvezek zbirke pod uredništvom Maje Sunčič, ki je Dialog z antiko ustanovila leta 2004 in v njem izdala 41 zvezkov.
