V času ‘političnega pogreza’, kot je Mihael Glavan imenoval Kocbekovo politično izločitev iz javnosti, je občutljivi pisec niansirano opisoval svojo najbližjo stvarnost: družinsko življenje, povezave s prijatelji in znanci, mučne stike z Državno založbo in oblastmi, pomembnejše politične dogodke, – denimo smrt Borisa Kidriča in dodelitev tržaške cone A Italiji – predvsem pa njegovo pesniško snovanje in refleksijo svoje duhovne drže.

Dnevnik 1953 je zadnja knjiga, ki jo je pokojni Mihael Glavan kot urednik pripravil v obsežnem izdajanju Kocbekovega opusa. Po zahtevni izdaji Kocbekove esejistike v 11. knjigi Zbranega dela, ki obsega kar štiri debele zvezke, je Glavan načrtoval izdaje Kocbekovih še neobjavljenih dnevnikov. Želel je začeti z Dnevnikom 1953 in nadaljevati izdajanje do konca Kocbekovega neobjavljenega dnevniškega pisanja.