Iz spremne besede:

Postavlja se vprašanje, zakaj se lotiti prebiranje tekstov v knjigi, ki so že bili javno objavljeni na svetovnem spletu ali v strokovnih publikacijah. Najprej zato, ker dokaj heterogeni nabor prinaša za vsakega nekaj in zato, ker se tako publicirani berejo drugače kot v blogih ali na spletnih portalih. Pa tudi zato, ker bralce ponovno vodijo v razmišljanje, ali celo sprejemanje ponujenih misli oziroma stališč. Zgovoren primer je prispevek o nasilju nad ženskami, ki je bil prvič objavljen že daljnega leta 2014 in avtor ugotavlja, da je žal še vedno aktualen. Pa tudi zato, ker se večino prispevkov zaključi, bodisi s sklepnim razmišljanjem bodisi s sklepnim rekom, ki bralca ne pušča ravnodušnega. Besede v tej knjigi torej kar kličejo na odziv. – dr. Alojz Šteiner

Iz knjige:

Veliko krat se sprašujem, zakaj ljudje ne »povedo na glas«, kar mislijo ter s tem opozorijo širšo družbo, da se dogaja nekaj dobrega in da je tudi »nekaj gnilega v tej dolini Šentflorjanjski«.Se morda »bojijo« v demokraciji povedati svoje mnenje? Ne znajo na pravi način pojasniti, kaj jih teži? Čakajo, da bodo drugi napisali, sami pa bodo kritizirali, kar je običajno najlažje in spletni medijski prost to tudi neomejeno dovoljuje, četudi vse vedno ni napisano po željah vseh.Menim, da si vsakdo najde svoje področje, da vsakogar kaj pritegne, kar pa ga ne, pusti, zavrže ali domisli.Za pisano besedo je že pač tako, da ko je enkrat na papirju, tamkaj tudi ostane.In prav je tako.V opozorilo, v opomin vsemu, kar nekdo misli, da ni v redu, da bi moralo biti ali bi lahko bilo bolje, pa ni.

O Avtorju:

Bojan Macuh je doktor znanosti s področja edukacijskih ved, magister sociologije in profesor slovenščine in sociologije. Je docent za področje sociologije. Predava na več visokošolskih ustanovah v Sloveniji, med drugim na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju, Višji šoli za kozmetiko in velnes v Ljubljani ter Fakulteti za družbene uporabne študije v Novi Gorici. Je aktiven raziskovalec na področju družboslovnih ved in znan kot avtor in soavtor več znanstvenih in strokovnih monografij, učbenikov za visoke in višje šole ter številnih znanstvenih in strokovnih člankov. Sodeluje tudi s prispevki na mednarodnih in domačih znanstvenih konferencah. Poleg akademskega dela je tudi avtor več leposlovnih del za odrasle, mladino in otroke.

Njegovo delo vključuje področja kot so socialna gerontologija, čustvena inteligenca, poslovna etika in komunikacija. Sodeluje tudi pri podcastih in izvaja predavanja ter delavnice iz različnih področij, kot so šolstvo in izobraževanje, komunikacija na delovnem mestu, upravljanje s časom, stres in mobing na delovnem mestu, pomen čustvene inteligence, problemi nasilja med mladimi in na starejšimi.

Kljub upokojitvi leta 2023 ostaja aktiven predavatelj, pisec in raziskovalec.