Anton Petelinšek, avtor spremne besede, je Marjana Toša povprašal, kaj sporoča tako močno simboličen naslov knjige. Takole mu je odgovoril: »Gre za veliko simbolike – pri Trojici sem kot šolar začel pisati za šolsko glasilo in za Radio Ptuj. Kasneje za Radio Maribor, pomurski Vestnik in Večer. Iskati sem začel resnico, o mnogočem, nekaj sem je našel pri Trojici, kjer jo še danes iščem in se duhovno bogatim, nekaj pa po širni Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, vključno s prestolnico Beograd. In ostal zvest radijskemu in časopisnemu mediju, dolga leta Radiu Maribor, Večeru pa vse do danes. Vmes pa tudi mnogim drugim časopisom (Delo, Delavska enotnost, Komunist, Dnevnik, lenarške Domače novice, Lovec …). In to kljub sicer strokovnemu delu na področju zgodovine, še posebej pri preučevanju zgodovine mariborskega in slovenskega judovstva, antisemitizma in genocida – holokavsta. Poleg judov so predmet mojega raziskovanja tudi Romi in Sinti. Še vedno … kolikor mi zdravje dopušča.«
***
Mnenje o knjigi:
“Kot vse njegove knjige doslej je tudi zadnja knjižica kolega Marjana Toša prijetno presenečenje. Smislu za podrobnosti, na katerih temeljijo vse resne večje ali manjše zgodovinske sinteze, se v pričujočem delu pridružuje še sposobnost oblikovanja kratkega, a obenem izčrpnega besedila. Talent za kratke in jedrnate povedi izdajajo sicer tudi avtorjevi drugi spisi, toda s prispevki, ki so pred vami, se je avtor še posebej izkazal. Deloma so za to krive zakonitosti zgoščenih novinarskih besedil, ki tvorijo hrbtenico knjige, deloma pa gre to pripisati njegovi siceršnji sposobnosti presoje, kaj je bolj in kaj je manj pomembno. O tem talentu nenazadnje pričajo tudi njegovi nastopi v živo. Vedno je znal presoditi, kaj vsakokratno poslušalstvo še lahko predela in kaj kaže prihraniti za strogo strokovno razpravo.
Po vsebinski plati Toš ostaja zvest svojemu nasprotovanju vsaki obliki revizionistične in negacionistične predelave preteklosti. Kot izhodišče za to mu v pričujočem delu služijo izjave in komentarji politikov in odzivi kolegic in kolegov, ki so se na ta praviloma politična izvajanja odzvali. Pri tem se, mimogrede, izkaže kot eden redkih, ki ob kritičnih komentarjih premore tudi pohvale. Oboje v večini primerov namenja predvsem njegovim stanovskim kolegicam in kolegom, a tu in tam zna pohvaliti tudi druge smrtnike. Kar je v časih, ko so psovke in strupeni komentarji skoraj v celoti pregnali potrebo po resnem kritičnem in/ali spodbudnem strokovnem komentarju družbenega dogajanja, skoraj izumrla praksa.
/…/ zagotavljam, da v roki držite nadvse dragoceno knjižico. Knjižico, ki ne govori samo o nasilju, temveč tudi o sočutju in solidarnosti. Ki ne govori samo o človeški neumnosti, temveč tudi o modrosti. V tem primeru modrosti vseh, ki se, skupaj z avtorjem, neutrudno borijo proti zgodovinskim neresnicam.”
prof. dr. Oto Luthar (direktor ZRC SAZU, Ljubljana)
O avtorju:
Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje zadeve, vodil je delavsko univerzo v Lenartu in strokovno službo Lovske zveze Maribor, najdlje pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Kazalo:
- Tone Petelinšek: Pustimo zlo pred vrati domovine
- Oto Luthar: Marjan Toš – kratko in jedrnato
- I. Judovska zgodovinska dediščina, judje in holokavst
- II. Upanje živi, dokler se ljudje spominjamo
- III. Od Trojice do resnice, od krivice do pravice
- IV: Zeleni paberki

