Če se ozremo v čas antične Grčije – in se ob tem trudimo izbrisati iz spomina udeležbo na morebitni pogrebščini v kakšnem bolj veselem koncu Slovenije, ki se je v sorazmerju s količino zaužitih maligno spreminjala v razbrzdano veseljačenje – moramo dvome o primernosti odločno zavrniti. Obredni smeh je bil namreč že tedaj sestavni del pogrebnega rituala, saj naj bi humor (zlasti črni), s tem pa življenje samo zvedel na absurd -in sočasno pokazal na njegovo “pravo” vrednost, ga poveličal..”
Iz spremne besede Eve Vrbnjak.