SNIJA BREZ “LOVE”.

O dramskih tekstih

Zloraba, ki je glavna tema moje knjige, je gotovo zahtevna za uprizarjanje, po drugi strani pa je danes zaradi odmevnih primerov dokaj aktualna.

V Sniji brez »love« ljudje govorijo drugače, kot čutijo, pišejo drugače, kot mislijo, ravnajo drugače, kot se jim zdi prav. Živijo v nenehnem strahu pred »miselno policijo« in klonirajo tuje misli svojih vodij. Verjamejo v eno in edino resničnost, v kateri so se rodili in v kateri prisilno živijo. Ne vedo, da imajo v naravni lasti notranji svet, v katerem je skrita silna energija. Iz tega sveta bi lahko ustvarjali in bili srečni. Ampak pravi občutki in pristna čustva so izgubili stike. »Mislijo«, da nimajo pravice živeti in biti realni. Potrebujejo pomoč. Zato sem napisala to knjigo kot pirandellovska oseba, ki piše zgodbo, v kateri bo lahko živela. Gledam skozi oči zlorabe in govorim, kar vidim.

Obe drami se iztečeta tako, da žrtve najdejo sebe in pogum, da zbežijo iz zgodbe, ki je niso same izbrale, zločinec pa ostane sam s posledicami svojih dejanj. Tri različne knjige predstavljajo tri različna stanja duha. Če to ponazorim z vesoljem, so v njem svetovi, ki se iztekajo kot rdeče orjakinje – umirajoče zvezde (Slikovita pravljična drama), svetovi, ki požirajo druge svetove – črne luknje (svet.čisto®svoj), in novonastale zvezde (Likovni dialogi), ki kot novo življenje porajajo novo upanje. Zato upam, da boste knjigo občutili kot pozitivno kritično – tako, ki razgalja in istočasno tako, ki kaže boljšo pot.

O likovnih dialogih

Likovni dialogi so, kot pove že samo ime, nastali v sodelovanju z učenci. Ker navajam ideje, likovne naloge in kriterije ocenjevanja, ki niso v skladu z veljavnim učnim načrtom, je seveda to alternativni učbenik oz. delovni zvezek, za katerega mi je žal, da ga Zavod RS za šolstvo ne more potrditi, zato sem ga tudi izdala v samozaložbi. V knjigi so opisani pogoji, ki so nujni za razvijanje likovne kreativnosti (čas, prostor, sodelovanje z učiteljem, osebnost učenca …), na podlagi številnih primerov iz prakse pa skušam pokazati, da tem pogojem na naših šolah ni zadoščeno. Predstavim, kako se učenci z ustvarjalnim delom spoznavajo in gradijo svojo osebnost – z izražanjem razvijajo in urejajo likovno znanje in védenje o sebi: svoje misli, čustva, stališča in odnos do sveta. Prav tako opisujem različna čustva, misli, stališča in odnose do sveta, ki se zrcalijo v delih zrelih umetnikov.

V svoji dolgoletni praksi sem seveda že velikokrat doživela, da so učenci vzpostavili potrebno ustvarjalno stanje duha in se izrazili izvirno in duhovito. Taki »utrinki« so ujeti na fotografijah originalnih izdelkov učencev, ki so nastali predvsem ob obiskih galerij in muzejev, pa tudi na likovnih delavnicah in pri projektih, ki sem jih organizirala izven pouka (zelo redko pri pouku samem  zaradi časovne omejenosti). 

V Likovnih dialogih je 46 likovnih nalog, s katerimi se lahko spodbuja likovna kreativnost,  so pa predstavljeni tudi primerki tipičnega šolskega kiča, ki se mu žal skoraj ni mogoče izogniti (zaradi napačnega razumevanja, organiziranja in vodenja likovne vzgoje). Zvezku sta dodana še slovarček – razlaga osnovnih likovnih pojmov ter primer dobro izvedenega triletnega kulturnega projekta.