»Vojna je molk«. To je zadnje, kar preberemo v tej nenavadni in na prvi vtis odvračajoči knjigi. Vidimo ruševine, kupe zoglenelega kamenja, pepela in prahu, iz katerih molijo v nebo neprepoznavni, zmaličeni in počrneli ostanki tistega, kar je nekoč služilo opori, trdnosti in varnosti zgradbam. Kjer so bili nekoč domovi otrok in njihovih staršev in starih staršev, prijateljev, sošolcev in učiteljev pa njihovih družin in hišnih ljubljencev. Kjer so bile šole, fakultete, bolnišnice in veterinarske klinike; gledališča, knjižnice in kinodvorane; parki, igrišča in športne dvorane; živalski vrt; poslovni in trgovski centri ter tovarne, kamor so ljudje vsak dan odhajali na delo. Nikogar in ničesar več ni, po ruševinah pa gomazijo pajki in se plazijo kače, prispodobe zla, ki se imenuje »vojna« in ki ga je »izumil« človek.
Potuhnjena je kot bolezen, vendar se širi hitro in z lahkoto, kot virus. Ne spoštuje meja, vedno pride tja, kamor se je namerila. Ničesar ne čuti, ne sliši in ne vidi. Seje trpljenje, žalost in smrt. Prinaša trušč in kaos. In nazadnje molk. Vojna je najbolj trajen »serijski izdelek«, kar jih je iznašel človeški rod. Zgodovina človeštva je zgodovina vojn, in naj po vsaki vojni še tako kričimo »Nikoli več!«, se vedno nekje na svetu porajajo sovraštvo, stremuštvo in zamere, ki jo bodo zanetili.
Vojna je slikanica, v kateri povedo podobe, tako kot v vojni, več kot tisoč besed. Besedilo je zato skopo, so zgolj kratke impresije, kajti »vojna ni nikoli znala pripovedovati zgodb«.
Se s svojimi otroki, vnuki, učenci znamo, zmoremo in hočemo pogovarjati o groznih stvareh? O zlu, kakršno je vojna? Kaj je vojna in zakaj se ljudje odločijo uničiti druge, čeprav s tem uničijo tudi sebe? In kaj ostane po vojni? Toda »če so otroci dovolj močni, da vzdržijo bombardiranje in stradanje,« meni kanadska pisateljica Deborah Ellis, »so tudi dovolj močni, da o tem berejo.«
José Jorge Letria in André Letria sta za Vojno prejela številne nagrade tako na Portugalskem kakor drugod po svetu. Leta 2023 je prejela tudi znak Zlata hruška za prevedeno mladinsko leposlovno knjigo – znak kakovosti mladinskih knjig, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana (od leta 2021 v sodelovanju z Bibliotekarskim društvom Slovenije).
O avtorjih:
José Jorge Letria (1951, Cascais) je portugalski pesnik, pisatelj, dramatik in novinar, magistriral je iz komunikologije. Za svoje knjige, zlasti za otroke in mladino, je prejel številne literarne nagrade, njegova dela pa so prevedena v več kot deset jezikov. Je tudi pesmopisec in skladatelj ter ustvarjalec televizijskih in radijskih oddaj. Je predsednik uprave Društva portugalskih pisateljev (Sociedade Portuguesa de Autores, Lizbona).
André Letria (1973, Lizbona) je ilustrator. Objavlja že od leta 1992. Ilustrira knjige za otroke in mladino ter redno sodeluje s časopisi in revijami. Je prejemnik številnih nagrad, kot so portugalska nagrada za ilustracijo, nagrada odličnosti za ilustracijo, ki jo podeljuje Society for News Design (ZDA), tri srebrne medalje na natečaju 3×3 Annual in veliko nagrado Nami Concours (Južna Koreja). Leta 2010 je ustanovil založbo Pato Lógico.