Spomini na mojo mamo in njeno mladost v Trstu

Odlomek iz knjige:

Nekoč sem v nekem pogovoru za časopis povedal, da je bila moja mama rojena v Trstu. Kmalu zatem sem dobil ogorčeno pismo neke nečitljivo podpisane gospe. Napisala mi je, da je dobro poznala mojo mamo in tudi njene starše. Stresla je precej jeze name, zakaj se lažem in baham z meščanskim poreklom, ko je bila vendar moja mama doma iz slovenskega dela Istre. A me je sram kmečkega slovenskega porekla? Gospa ni ostala samo pri tem. Na koncu pisma me je čisto dotolkla. Povedala mi je, da je poznala tudi mamino mamo, mojo nono. Se tudi nje sramujete, ker ste jo zamolčali novinarjem, me je spraševala v pismu. Pred smrtjo je bila nona že čisto brez zob, a je imela grozno rada radič. /…/ Res je, gospa ima prav, to podrobnost sem zamolčal novinarjem. Moja nona je bila Istranka in je do smrti jedla radič /…/. Gospe nisem odpisal, ker se je podpisala čisto nečitljivo in mi ni priložila naslova. Sumim pa, da mi je pismo napisala teta, mamina sestra, ker me je nekaj dni prej med obiskom na domu okregala zaradi istih stvari.

Vsebina: 

1. Zgodba o tržaškem radiču
2. Kako je bil nono ob prst
3. Kura me je kavsnila
4. Sosed Polduči
5. Zakaj je tržaško morje tako slano
6. Kako je nona izpraznila posteljo
7. Kako nam je nono zapravil plemstvo
8. Ma danes bomo ta boljšega
9. Sramota za vso Italijo
10. Paštašuta
11. Vpliv tržaške kuhinje na našo družino

O avtorjih: 

Bogdan Novak se je rodil 4. aprila 1944. Oče je bil Prekmurec, mama Primorka. Prva tri leta je preživel v Murski Soboti, nato pa se je z družino preselil v Ljubljano, natančneje v Rožno dolino. Po osnovni šoli je obiskoval Gimnazijo Bežigrad. Študiral je primerjalno književnost z literarno teorijo, a je študij po treh letih opustil. Zaposlil se je kot knjižničar v Ljudski knjižnici Bežigrad (danes se imenuje Knjižnica Bežigrad), zatem (leta 1972) pa pričel opravljati poklic novinarja. Od leta 1972 pa do leta 1974 je bil redaktor v centralni redakciji Dnevnika, nato pet let Delov dopisnik iz Sarajeva, med letoma 1979 in 1980 namestnik glavnega in odgovornega urednika Teleksa, 1980 urednik centralne redakcije Dela, ob koncu poklicne kariere pa je bil tri leta odgovorni urednik in sedem let član uredništva Pavlihe. Ko je prevzel vlogo urednika v Pavlihi je bil močno kritiziran zaradi svojega političnega nasprotovanja; takrat so svetovni mediji objavili čez 500 člankov o tem. Leta 1972 je obiskal Srednjeafriško republiko, kjer je bil kot novinar gost Slovenijalesa. Tam je spoznal pigmejce in spomine nanje je strnil v enem izmed svojih številnih del (Temno srce). Od leta 1991 in tja do upokojitve leta 2005 je Novak deloval kot samostojni književnik. Njegova bibliografija obsega žez 80 samostojnih knjig za otroke, mladino in odrasle ter preko 5000 enot. (vir: wikipedia)

Klavdij Palčič (1940), slikar in grafik je v Trstu obiskoval gimnazijo, kjer ga je risanja učil Avgust Černigoj. Leta 1964 je diplomiral na Umetnostnem liceju v Benetkah. V šestesetih letih je bil soustanovitelj tržaške umetniške skupine Raccordosei pri kulturni organizaciji Arte viva. Sočasno je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na slovenskih šolah v Trstu in Gorici. Leta 1977 je ustanovil grafični atelje Graficenter pri Založništvu tržaškega tiska. Ukvarja se tudi z ilustracijo, scenografijo in kostumografijo. Za njegove ilustracije sta značilni odlična risba in izrazita likovna pripoved, ki zvesto sledi literarni vsebini.