Po neprijetni izkušnji, ki jo pri štirinajstih letih doživi z nesramnim sošolcem, v katerega se zaljubi, ji pozneje poroka z zrelim moškim, znanim in priljubljenim slikarjem Robertom Viktorovičem pomeni nebeški dar. Rodi se jima hči Tanja, ki odrase – kakor njena mama – v nelepo dekle; spoprijatelji pa se z Jasjo, prelepo hčerjo poljskih emigrantov, ki se naseli pri njih in kmalu postane Robertova ljubica.

Toda zaradi moževega varanja ni Sonjica niti presenečena niti obupana, temveč še srečna, da je usoda možu na stara leta prinesla takšno tolažbo. Najprej Tanja, po smrti Roberta Viktoroviča pa še Jasja odideta vsaka svojo pot, Sonjica pa se na stara leta ponovno samotarsko zataplja v svoje stare prijateljice – knjige.

O avtorici: 

Ruska pisateljica Ljudmila Jevgenjevna Ulicka (1943) se je rodila v judovski družini v Davlekanovu (Baškirija), kamor so se starši med vojno zatekli iz Moskve. Študirala je biologijo. Pozneje je na univerzi predavala genetiko, a je izgubila službo, ko so odkrili, da posoja svoj pisalni stroj avtorjem samizdata. Posvetila se je pisanju, najprej za radio in gledališče, nato je začela pisati novele.

Prva, Sonjica, je bila natisnjena leta 1992 v književni reviji Novi mir. Prevod v francoščino ji je leta 1996 prinesel nagrado Médicis za tujejezično delo. Pozneje je prejela še vrsto ruskih in mednarodnih nagrad, dvakrat je dobila najprestižnejšo rusko nagrado Velika knjiga.

V svojem pisanju in tudi družbenem delovanju je Ulicka pogosto kritična do sodobne ruske oblasti. Za njeno literaturo je značilno svojevrstno zlitje tradicionalnega ruskega in judovskega pripovedništva z moderno pripovedno umetnostjo. Pred Sonjico je bil v slovenščino preveden njen roman Daniel Stein, prevajalec (2009).