Citadela

Preko slikovitih podob neulovljivih peščenih sipin, zavajajočih puščavskih prividov, dušečih peščenih viharjev ter tveganih poti karavan je Citadela alegorija človekove veličine in njegovih meja. V opisovanju izgradnje mesta v nepopustljivem puščavskem svetu pa je pričujoče delo predvsem opomin na globlji pomen stvari, ki ga ne ugledamo v opekah in kamnih nastale utrdbe, temveč le v duši arhitekta, ki je o njej sanjal in jo zasnoval.

“Z vrha gore, kjer so se razrešile tvoje težave, si boš rekel: »Kako to, da nisem že spočetka razumel?« Kakor da bi bilo spočetka mogoče karkoli razumeti.”