Krpanke: Ob-robne slike

V knjigi je zbranih dvajset kratkih zgodb, zajetih iz vseh vetrov živ­ljenja primorskih žena in deklet v naši polpretekli dobi, ki pa imajo hkrati izrazito avtobiografsko noto.

Večina zgodb je prostorsko vezana na primorski zemljepisni prostor. Iz tega vidika osvetljujejo težavnost družbenih in zgodovinskih ter političnih razmer, s katerimi so se soočale predvsem tiste ženske, ki so živele neposredno ob meji. Ob tem pa je vedno v ospredju zgodba posameznice in njena osebna življenjska izkušnja. Navkljub umeščenosti zgodb na določeno zemljepisno območje pripovedi presegajo tako prostorske kot časovne omejitve in v tem oziru postajajo brezčasne, njihova sporočilnost pa obče veljavna.

Osebe iz zgodb se spopadajo ne le s sodobnimi vsakodnevnimi izzivi, odpirajo tudi rane, ki so vezane na preteklosti, dotikajo se tako osebnih, družinskih kot kolektivnih zgodb, hkrati pa potujejo in se iz krajevne vnaprejšnje določenosti podajajo tudi v medkulturni prostor in tako razrešujejo nekatere stiske in življenjska vprašanja ter dvome.

Krpanke so tako spomenik ženski iznajdljivosti, osebnostni moči, stanovitnosti, pa tudi njeni sposobnosti, da pokaže svojo ranljivost in se vda nitim in moči usode – tako v sodobnosti kot v preteklosti, tako na primorskih tleh kot obče.

O avtorici: 

Darinko Kozinc je mehkoba vipavske pokrajine oblikovala po svoje:  ljudje in dogodki ob meji zaznamovani s sledovi in tragiko zlasti dveh vojn, fašističnega nasilja in upora, aleksandrinstva, neprodušna meja v kasnejšem razpiranju…pa so neizčrpen vir za literarno ustvarjanje.

Darinka Kozinc je po poklicu univ. dipl. inž. lesarstva in magistra znanosti. Že kot študentka je začela delati na letalu pri Inex Adrii Aviopromet, nato se je zaposlila  kot predavateljica strokovnih predmetov, kasneje je bila dolgoletna ravnateljica Srednje lesarske šole Nova Gorica, prva predsednica KS Solkan in tudi prva profesionalna podžupanja občine Nova Gorica.

Prve pesmi je objavila že kot osnovnošolka, kot dijakinja in študentka je pisala kratko prozo in pesmi za različne mladinske revije. Dobila je več literanih nagrad, tudi mednarodnih, Mestna občina Nova Gorica ji je leta 2017 podelila Bevkovo nagrado, v letu 2022 pa je dobila nagrado mira. Je članica PEN.

Za seboj ima objavljeno večje število otroških knjig (25), nekatere je sama tudi ilustrirala, dve pesniški zbirki, pet knjig kratkih zgodb in dva romana ter eno strokovno knjigo. Več knjig je že prevedenih v angleški, češki, italijanski in srbski jezik, najbolj ponosna pa je na prevod aleksandrink v arabski jezik.

Živi in dela v Solkanu in je predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Goriškega literarnega kluba GOvoRICA.