Moje zgodbe od šolarja do zobozdravnika

Leta 1957 je po kar dolgem čakanju na ugodno rešitev svoje prošnje pričel redno študirati stomatologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani – Odseku za stomatologijo in diplomiral leta 1963. Imenovan je bil za predstojnika Stomatološkega oddelka Vojaške bolnišnice v Ljubljani in to v činu majorja, kasneje pa je bil povišan v čin podpolkovnika.
Na oddelku je vpeljal oralno kirurgijo in ortodontijo, ki jo je na pobudo prof. dr. Ranta tudi sam opravljal.
Leta 1978 je bil invalidsko upokojen, leta 1984 pa je na Vojnimedicinski akademiji v Beogradu prejel naziv doktorja znanosti. Leta 1988 mu je Ministrstvo za zdravje RS podelilo naziv primarij.
Leta 1952 se je poročil z Domžalčanko in si ustvaril družino.

nekatere dogodke iz vsega tega obdobja njegovega življenja avtor opisuje v knjigi, ki je pred vami.
V prvem delu so zapisani njegovi spomini na otroštvo do odhoda v Beograd. zapisani so iskrivo in tako, kot jih doživlja otrok, ki je doživel vojne grozote, pa je v spominu ohranil le bolj prijetne trenutke.
V drugem delu knjige so opisi – včasih le fragmenti – njegovega šolanja, ki so zelo zanimivi in nakazujejo način življenja v tistih časih ter še posebej vojaško življenje, ki je bilo trdo, a včasih tudi zabavno, npr. peka rib v ordinacijskem sterilizatorju!
Zadnji del pa je namenjen avtorjevim srečevanjem s Slovenci v tujini.