Nedaleč

Gre za 15 kratkih zgodb, ki jih lahko beremo tudi kot roman. Osebe se v zgodbah prepletajo, dopolnjujejo in odbijajo. Skupnost posameznikov na nekem nedorečenem kraju, ki jih najbolj označujejo bližnje pečine. Kot prostor druženja, pobega, srečavanj in smrti. Zgodbe so predstavljene skozi pogled tretjeosebnega  pripovedovalca, ni pa to pravilo.  Avtor se v zgodbah loteva odnosov, življenja na robu in ob meji, sobivanja z morjem, ob prostranem zalivu, skupnosti in posameznikov, mladosti, vrstnikov ter povezovanja med generacijami …. tem, ki se dotikajo vsakega izmed nas.

Kot je v spremni besedi zapisala pisateljica in avtorjeva mentorica pri nastajanju knjige, Nataša Kramberger: »Do nedaleč je le korak in vrata niti niso zaklenjena; zakaj je potem tako težko priti blizu? Ne. Nedaleč ni blizu. Loči ju razdalja, ki se bolj kot s koraki meri z zamolki in praznino, varljivo rutino med obotavljanjem in obžalovanjem. Ta razdalja, nepojasnljiva, občutljiva uganka, je krajina zbirke Nedaleč, njen zemljevid.«

»Nedaleč je kraj, po katerem hodijo nedeljsko oblečeni očetje, katerih brezdomni sinovi za večerjo brskajo po smeteh. Je tudi kraj, kjer znajo možje zaradi razbite flaške svežega brinjevca nazjati žene in z njimi tri dni ne spregovoriti besede. Drugi možje, beštije, se ne ustavijo pri besedah, zato se slej ali prej vse skupaj konča v črepinjah. Kako vendar se bomo tu in zdaj približali bolečini, ki zadene, ko v tesnem družinskem okolju ostaneš brez enega samega zaveznika, sam z nasiljem, ko pa je treba že golo dejstvo, da večerjaš brez spremstva, zapakirati v online čivkanje v živo, da se lahko namesto s sabo ukvarjaš z drugimi #ressesplača? Ko se mora vsak, še tako banalen življenjski korak, recimo sestanek s potencialno stanodajalko, spremeniti v preživetveni zagovor diplomske naloge iz bizarnosti in pretvarjanja?«

Alex Kama Devetak, rojen leta 1992 v Gorici (Italija), je magistriral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Stalno je razpet med dvema svetovoma, med Italijo in Slovenijo, med književnostjo in filmom, med prozo in poezijo, med romani in stripi, med realnostjo in fikcijo. Več let je bil organizator študentskega literarnega natečaja Rdeča nit in filmskih večerov v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, nekaj časa je sodeloval s portalom Koridor, leta 2019 in 2020 je bil objavljen v zborniku poezije in kratke proze mladih s prostora nekdanje Jugoslavije – Rukopisi, trenutno je urednik za prozo pri reviji za sodobno književnost Nebulæ. Ustvarja predvsem kratke zgodbe, včasih se preizkuša tudi v dramskih besedilih. Po poklicu je bil že učitelj slovenščine na tržaških srednjih šolah, sedaj je zaposlen v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. V prostem času bere, piše, gleda, opazuje in se počuti doma na skalah ob morju.

O knjigi na spletni strani Dobre knjige.