Noben glas

Noben glas, zbirka sedmih kratkih zgodb Suzane Tratnik, se osredinja na mlado junakinj, dekle nekje med otroštvom in najstništvom, ki dogajanja v svetu okrog sebe spremlja z mešanico ne-več-otroške in ne-še-odrasle perspektive. Smrt stare mame, grobosti nezadovoljne vaške učiteljice, bolečino ob občutku izključenosti in ločitev staršev spremljajo elementi fantastike, otroške interpretacije sveta, ironija in izviren humor, ki se srečuje z odraslim, mnogo bolj suhoparnim pogledom na življenske reči. Noben glas je v opusu Suzane Tratnik najčistejši opis prvega soočenja z minljivostjo vsega, je najbolj občuten opis točke prehoda iz nekega morda ne ravno osrečujočega, zato pa polnega in znanega, domačega sveta otroštva v samotni svet prezgodnje odraslosti, lažnih domov in velikih bremen.