Stanja

ripovedovalcu to, kar si zastavi, uspe le delno. Dogajanje popisuje zares skrbno in se pri tem vzdrži neposrednih komentarjev, kot je nameraval. Vendar je z vsako epizodo zgodbe, vsakim vedenjskim vzorcem junakov in dialogom bolj jasno, da je potek življenja, v kakršnem vztrajata junaka, nesmiseln in da ga je na takega obsodila prav vnaprejšnja teza, ki ne prinaša katarze.

Zakoncema je udobno postlano. Živita v prestižnem ljubljanskem stanovanju, imata tudi vikend, njuna shramba je vedno polna izbranih dobrot, vsak ima svoj televizor in vsak svojo zavidanja vredno kariero – on je profesor na fakulteti, ona direktorica agencije. Toda kaj, ko je »udobno« bivanje vedno prežeto z njunimi prepiri? Na vikend se nikoli več ne odpeljeta. Vsak zase se skoraj ritualno hranita s svojimi priljubljenimi jedili, ki so ves čas pod opazovalčevim drobnogledom, a zdi se, da ju ne morejo »nahraniti«.