Posledično je tudi Mlinarčevo značilno ogibanje eksplicitni angažiranosti, ki v literaturi nekako ciklično dobiva na veljavi (tudi na Slovenskem) in katere intenzivnost je pač odvisna od socialno politično vojaško ideološkega ozračja v svetu (in doma). Ko pa se le loti tovrstnih tem, jih podaja v metaforah, ki so včasih kar cele zgodbe same (Mala privatna vojna; Metro).