»Opomba
(za črkščino)
Kje je Črkje? Sebastijan Krelj (1538 – 1567) je pisal zhàrka, se pravi čàrka. Za tem je bilo dolgo obdobje slovljenja, ko je slóvo zasenčilo črkopis in besednjak. Ko slóvo jemlje slovó, se črka venča s slavo. Po reklu: črta čara črko. Črkje je zdaj tu; in črkščina.«
Besedila v knjigi so krajša, saj se le tako lahko z svojo gostoto in pomensko nabitostjo približajo bralstvu.
"Lutmanove Zgodbnice iz Črkja si v poplavi novih in novih literarnih del na Slovenskem utemeljeno zaslužijo posebno in pomembno mesto ter dokazujejo, da je mogoče ustvarjati drugače, kot piše mnogo drugih pisateljev in pisateljic, jezikovno, izrazno in slogovno originalno, vsebinsko ironično, a vendar tudi z odsevanjem časa in prostora, razkrivanja absurda, z netenjem posebne radoživosti in spretnim slikanjem, da je v še tako na videz praznem življenju vredno vztrajati, se pomikati k bližnjim in oddaljenim ljudem, opaziti mnogo odtenkov dobrega in zla ter prižigati iskro nečesa, kar bi včasih lahko dobilo ime begajočega smisla."
—Marija Švajncer