Slovenske pravljičarke (1848-1918) in evropska tradicija od trubaduric do pravljičark

V prvem delu Evropski prostor obravnavamo in predstavljamo evropski kontekst – trubadurice, precioze in pravljičarke, ki so zaznamovale začetke evropskega ženskega ustvarjanja, zbiranja, zapisovanja in pripovedovanja povedk in pravljic od 12. do 19. st. (Dorothea Viehmann in Laura Gonzenbach). Podrobneje je prikazana evolucija motiva, motivnih drobcev in slepih motivov Amorja in Psihe ali motiva živalskega ženina in/ali neveste od trubaduric oz. precioz do pravljičark.

Drugi del monografije Slovenske pravljičarke obravnava slovenske pravljičarke – pisateljice in pripovedovalke v 18. in 19. st. Poudarek je na Rozaliji Eger, založnici prve slovenske revije za otroke Vedež, Josipini Urbančič Turnograjski, naši prvi pisateljici, pesnici in skladateljici, in Štrekljevih pravljičarkah ali pripovedovalkah, ki so prispevale slovenske ljudske pravljice in povedke za doslej še neobjavljeno Štrekljevo zbirko približno 2000 slovenskih ljudskih pravljic, legend in povedk. Posebno poglavje obravnava motiv Sneguljčice v slovenski literaturi.

Tretji del pa vsebuje obravnavana izbrana besedila slovenskih avtoric in prevode v slovenščino omenjenih evropskih avtoric – trubaduric, precioz, Dorothee Viehmann in Laure Gonzenbach.

Prvega in drugega uvajata prispevka ameriškega znanstvenika, literarnega zgodovinarja in germanista Jacka Zipesa z Univerze v Minnesoti, ki se ukvarja z zgodovino in analizo evropskih pravljic in ženskih literarnih likov.