Zadnji pričevalci izročila bratov Grimm so gojili strahospoštovanje do pripovedk in pravljic vseh narodov in so besedila neokrnjena podajali naprej. Prepričani so bili, da je v pravljicah duhovno dobro, ki se mora ohraniti prihodnjim rodovom. Moralna podoba sveta pravljice ima moč, da vpliva na dušo, da postane dovzetna za strahospoštovanje in milost. V prizadevanju za dobrim se vžigajo sile volje.
Pravljice so gradbeni kamni človekove duše. Premagovanje zla skozi dramatiko pravljice je za otroka osvobajajoče.