Ko se trinajstletna Eva Hoffman z družino iz povojnega Krakova preseli v Severno Ameriko, za seboj ne pusti le doma, prijateljev in znanega sveta, temveč tudi jezik, skozi katerega je dotlej razumela sebe. Pred njo je dolga pot prilagajanja novi kulturi, novemu načinu razmišljanja in novemu jeziku, ki bo postopoma postal njen vsakdan – nikoli pa povsem njen dom.
Izgubljeno s prevodom je veliko več kot zgodba o priseljevanju. Je izjemno občutljiva refleksija o tem, kako jezik oblikuje naš spomin, čustva, identiteto in občutek pripadnosti. Eva Hoffman z izbrušenim slogom raziskuje, kaj pomeni živeti med dvema svetovoma, kako se človek spreminja skupaj z jezikom in zakaj prevod nikoli ni le prevod besed, ampak tudi prevod lastnega življenja.
Čeprav izhaja iz osebne izkušnje judovske družine, ki po drugi svetovni vojni zapusti Poljsko, knjiga presega avtobiografske okvire. Postane univerzalna pripoved o izgubi, pripadnosti, odraščanju in iskanju doma – zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak, ki je kdaj moral na novo začeti ali se znašel med različnimi kulturami.
Od prve izdaje velja delo za eno najpomembnejših avtobiografij o migracijah in kulturni identiteti ter ostaja izjemno aktualno tudi danes, ko vprašanja jezika, priseljevanja in pripadnosti zaznamujejo življenja milijonov ljudi.
Odlomek iz knjige:
“Ljubim te, Eva,” reče z mehkim in grozno napetim glasom, in jaz slišim nenavaden, neoseben izraz. Kar on želi, je eterična, posvečena ljubezen; srečanje duhov. Ganjena sem ob njegovom prizadevanju, vendar pogrešam vitalnost in lahkotnost neprisiljenega prijateljstva. Govoriva in govoriva, da bi zapolnila tiste neopazne, strahotne praznine med nama. Pojasnjujeva se kot besedilo. Učiva se brati drug drugega, kot se ljudje učijo dešifrirati hieroglife. Toda nikoli se ne srečava v tistem preblisku spoznanja, intuitivnem kliku, ki pride iz poznavanja igre in videza, ki ju kažeta najini osebnosti…”
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- avtobiografije
- zgodbe o migracijah
- identiteta in pripadnost
- jezik in kultura
- judovska izkušnja po drugi svetovni vojni
✍️ O avtorici:
Eva Hoffman (1945) je poljsko-britanska pisateljica, esejistka in intelektualka judovskega rodu. Po selitvi iz Poljske je ustvarjala v angleščini ter se uveljavila kot ena najpomembnejših avtoric, ki raziskujejo vprašanja jezika, spomina, identitete in kulturnega izseljenstva. Izgubljeno s prevodom velja za njeno najbolj znano in mednarodno odmevno delo.
Beseda založnika:
Eva Hoffman se je rodila 1. julija 1945 v Krakovu, dva meseca po koncu druge svetovne vojne. Njena starša Maria in Borys Wydrow (Wydra) sta vojno preživela tako, da sta se skrivala v zemljankah in po skednjih v Ukrajini. Eva Hoffman je pri trinajstih letih brez vsakršnega znanja angleščine emigrirala v Vancouver. Njeno vključevanje in prilagajanje v Novem svetu je bilo težavno, občutek tujosti se je še stopnjeval zaradi šibkega znanja jezika in poznavanja kulturnih običajev. Jezik, zavest, kultura, družbeno okolje s svojimi običaji, civilizacija – so bili zanjo en sam skupek tujosti. Kot mladostnica (pri devetnajstih) se je preselila v Združene države, v Teksas, kjer je dobila štipendijo na univerzi Rice in leta 1968 diplomirala iz književnosti, leta 1968 je končala pianistični študij na glasbeni šoli v Yaleu, leta 1974 pa je doktorirala na Harvardu.
Izgubljeno v prevodu je v Združenih državah doživela dvojni uspeh: hvalil jo je Czeslaw Milosz, Američani so jo sprejeli kot zgodbo o tem, kako je mogoče postati uspešen Američan, emigranti pa – kako se distancirati od rodne dežele.