O pesnici
»Lira kot lirika bi lahko bila znamenje pesmi Antonelle Bukovaz. Poudarjanje ritma, zvoka in abstrakcij ter uporaba mnogih nedoločnikov in tretje osebe namesto prve in druge (jaz in ti) nas privedeta v svet, ki je vzporeden otipljivemu in zemeljskemu. Je, a ni še jaz. Pesem nas vodi v življenje, ki nastaja v meglicah; ni še zgodovina, a to postaja. Bližamo se nečemu, kar je komaj slutnja. (…) Beseda se potaplja v prasvet, v praživljenje, v nedoločeno kemijo, iz katere se rojeva življenje, ki komaj išče svojo obliko. Slednjo bo našlo, ko bo vstopilo v zgodovino v hkratni pripravi na vrnitev med meglice. Prestop se zgodi, a je obenem predprag sestopa. Vzporedna svetova, prasvet nastajanja in svet jasnih oblik, se prepletata, objemata in odbijata.«