Pesnik sporoča, da ni vse tako brezizhodno in dokončno /…/. Drevo boli, ker z njega odpada listje, a hkrati se že veseli novega življenjskega cikla. Zazreti se je potrebno v globino duše, zaupati ‘enačbama’ sreča = znati biti zadovoljen in modrost = milost ter ‘povedati po’ pesmi, da se znamo vrniti na potovanje od doma do vrtca in nazaj ter ponovno poiskati neumrljivo bistvo človeka. (Marko Jesenšek – iz spremne besede)
Miha Pintarič (1963) je prevajalec, pesnik in esejist. Leta 1993 je doktoriral iz francoske srednjeveške in renesančne književnosti. Je redni profesor za starejšo francosko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nagrajenec revije Sodobnost in Društva slovenskih pisateljev za najboljši slovenski esej in dobitnik prestižne Rožančeve nagrade za najboljšo izvirno esejistično knjigo Dvojni presledek (2017). Njegova bibliografija obsega čez tristo enot (avgust 2022).