Uganke: »Imenujem te … z razpoko v spominu in čelu, … včeraj in danes in zmeraj, pogosto z besedo, pogosteje z molkom«. V to tišino se utelesi jezik, ki si ga delita le ljubimca, in se nato »raztelesi na urejeno zmedo dotikov, ki jih podarjata drug drugemu in nikomur drugemu«. Edina hiša, od koder (se zdi) ne bosta nikoli izgnana, je prav Hiša na levi, ki ostaja odprta tudi za nas. Na njenem pragu ostajata ljubimca »pod toplo kožo neskončno budna«. Read more: http://kudlema.webnode.com/knjizni-program/posebna-zbirka/mihael-lajlar-hisa-na-levi-pesmi-/ Create your own website for free: http://www.webnode.com