Jabk

Če je naslovna »roka« v Vesninem prvencu še vedno zmogla simbolizirati moč izvrševanja sicer že drugačno oblikovane človeške subjektivitete, se zdaj ta že v naslovu umika drugačnim bitjem – jabolkom.

Ker niso več podrejena postopkom tradicionalne tropizacije, postanejo jabolka z vseprisotnostjo in raznovrstnostjo ne več središče, ampak rizomatično omrežje knjige. Na ta preobrat nas opozori že motto, Sapfin fragment, v katerem je moč jabolk(a) nadrejena moči obiralk_cev, ki v knjigi nato metonimično dobijo vlogo delavskega razreda, ki se mu knjiga intenzivno posveti.

Skozi reprezentacije izkušnje smrti bližnjih, oblik medvrstnega nasilja, ljubezenske in seksualne strasti, skupnostnega delovanja (delavskih) kolektivov, lezbiškega sestrstva, transgeneracijskih prenosov travm se Jabk vseskozi ukvarja tudi z vprašanjem, kako v preseku spola, razreda, starosti, vrste nastajajo identitete.

To je intimna politična knjiga, ki svoje konceptualne zastavke izpeljuje v uravnoteženi pesemski legi. Jezik njenega čezčloveškega pesemskega subjekta se lahko snuje le s poskusi lomljenja simbolnega reda v pesemski sintagmatiki. Tako vzpostavlja singularno, zdaj že prepoznavno ritmiko, le da je ritmični princip brazdanja in lomljenja sintakse nekoliko manj radikalen in bliže ekstenzivnejši zgodbenosti. – Varja Balžalorsky Antić