V njej bibliotekarka, publicistka, mentorica tečajev italijanščine in slovenščine za tujce ter študijskih krožkov in tečajev kreativnega pisanja, vodja literarnih delavnic – in seveda pesnica – prinaša svoje novejše, še ne natisnjene in zato le polglasno odmomljane pesmi.
Ključna beseda te nove zbirke je – ljubezen. V spremni besedi Ljubimje kot fraktal ali dežela ljubezni Tomaž Mahkovic napove bralcu, ki se nameni raziskati Ljubimje, da ne bo vstopil v deželo ljubezni, registrirano le za ljubega, temveč v duhovno krajino, v kateri se ljubezen kot zrak pretaka povsod in skozi vse. Do teh lepot in užitkov pa ga ne more popeljati noben zemljevid, temveč le poezija sama, ko zdrkne vanjo.
Gre za delo, ki bi ga z matematično/geometrijsko govorico lahko označili kot fraktal, ker celotna zbirka vsebuje podrobnosti pri poljubni veliki ali majhni povečavi – vsaka pesem ali del nje ima značilnosti celotne zbirke. Ker je njena poezija preveč “nepravilne oblike”, da bi jo lahko klasificirali ali primerjali s katero koli drugo poezijo v našem prostoru.
Iz medijev:
- Erika Vouk, Mariborska knjižnica: Dobre knjige (17. 11. 2015)