Poezija raziskuje ljubezen, spomine, minevanje in upanje, obogatena z občutkom za čustvene podobe, kot so nostalgija, pomladno hrepenenje ter tihota po izgubi. Vladimira Rejc je mojstrica kratke pesniške forme, njeni verzi pa so prežeti z občutki bližine, pogrešanja in življenjske lepote v drobnih trenutkih.

Pesmi so dostopne bralcu, prežete s toplino in osebnimi izpovedmi, obenem pa nagovarjajo univerzalna hrepenenja in izkušnje. Zbirka izžareva optimizem in pomen malih radosti, ki dajejo življenju smisel.

SAMOTA

V popolni samoti zatrepetam.
Pogoltnjene misli.
Nežno upanje.

POTRKAJ

Nežno valovanje.
Skrivnostni veter.
Skozi vrata vstopajoča ljubezen.
Potrkaj …

UTRINEK

Zagledam te na najinem mostu.
Pospešim korak.
Pomahaš mi v pozdrav.
Pogrešala sem te.

O Avtorici:

Vladimira Rejc, pesnica, literarna publicistka in urednica spletne revije Ventilator besed, je avtorica več pesniških zbirk, med katerimi so Žepno ogledalce (nominirana za nagrado prvenec), Razgaljena bližina (izšla tudi v italijanščini) ter Potovanje nemih obrazov (prevedena v angleščino, nemščino in španščino). Njeno delo je prepoznano po minimalistični poetiki in izražanju globokih čustev. Poezija je bila objavljena v literarnih antologijah, kot je Antologija slovenskih pesnic 3. Uveljavila se je tudi kot avtorica kulturnih portretov v knjigi Čarovnija pisanja in soavtorica zbornika Pogovori o drogah. Njeno delo je prežeto z iskanjem smiselnosti v kratkih pesniških utrinkih, ki osvetljujejo bistvo življenja.