Zbirka je razdeljena na osem sklopov, ki se prepletajo s temo mesta kot prostora, kjer se dogajajo življenjske prelomnice, hkrati pa deluje kot kulisa za intimna občutja. V zbirki najdemo dve daljši pesnitvi, ki poglobljeno obravnavata mestno okolje in pesnikove odnose do njega, ter sklop songov, kjer se lirski subjekt prepleta z mestnimi podobami in ustvarja glasbeno-poetične slike.
Krajnčev značilni slog je ironičen, mestoma melanholičen, a prežet s subtilnim humorjem in kritičnim odnosom do urbanega življenja, ki ga skozi pesmi ves čas sooča s preteklostjo.
Iz knjige:
proti trojanam
ne bo več kolone
naznanjujejo
ko pridemo skoz tunele
bo poldne
vlak ima
mariborsko registracijo
progo so končno
speljali po drugi strani
naslednja postaja
lukovica
vlak je last
mesta maribor
krajnc se z njim vozi
obiskovat taščo
investicija se je
končno splačala
O avtorju:
Matej Krajnc, rojen leta 1975 v Mariboru, je osnovno šolo in gimnazijo zaključil v Celju. Pisati je začel že leta 1981, leta 1984 pa so njegove pesmi prvič izšle v reviji Ciciban. Prvo pesniško zbirko z naslovom Moja pesem je moje življenje je izdal leta 1988. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2007 diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije, leta 2014 pa magistriral s tezo o uglasbeni poeziji na primeru rock glasbe.
Njegov literarni opus vključuje več kot šestdeset pesniških zbirk, trideset proznih del ter več kot štirideset knjižnih prevodov, pri čemer prevaja iz angleščine, hrvaščine in drugih jezikov. Poleg pisanja se že od leta 1992 ukvarja s kantavtorstvom, kjer združuje poezijo in glasbo, navdihujejo pa ga umetniki, kot so Bob Dylan, Leonard Cohen in Jani Kovačič. Krajnc je član Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih književnih prevajalcev ter slovenskega PEN centra. Junija 2024 je prejel pesniško nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus (velenjica je nagrada Lirikonfesta, fesitvala liričnega in potopisnega občutja, ki poteka v Velenju).