Nastajanje sveta

V skladu z našimi postmodernističnimi časi v svoji pesniški zbirki menja in meša žanre in sloge, se izgublja v temeljnih celicah korenskih jeder besed, potuje skozi čas in prostor, išče tisto, česar ni mogoče najti, a je prav zato vredno iskanja, obenem pa tudi kvantno odkrije, česar ni niti iskala.

Njena poezija je intuitivno potovanje skozi zvok, zven, odzven in odmev, čas in prostor; najbrž bi bilo bolje, če jo bralec bere na glas. Niha med liriko in epiko, čutimo scenaristično-vizualni pristop, ki sporočilo živo upodablja pred bralčevim notranjim očesom. Srečamo se s celo paleto vseh mogočih čustvovanj človeških bitij, nekateri verzi so prav duhoviti, pesnica povsem enakovredno izbira pesniške in nepesniške teme, če je treba, pa si kaj izposodi tudi iz Biblije. Za pesniški prvenec vsekakor izredno nenavadno zrelo in preudarno delo, ki poetično kaže na čar našega jezika in njegovo silno notranjo moč ter opozarja na povsem nove možne poti razvoja le-tega. Razvoj jezika pa je istočasno tudi razvoj mišljenja in tudi zato je ta njena poezija pomemben prispevek, a ne k slovenski blaznosti, marveč k očiščenju in modrosti.