Lev Detela je nenavaden pojav v slovenski literaturi. Literarna zgodovinarka dr. Janja Žitnik Serafin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je zapisala: »Med najpomembnejšimi značilnostmi Detelovega leposlovnega ustvarjanja so pristna in prepričljiva izpovednost, mojstrsko obvladovanje jezika z močno razpoznavnim slogom, večplastna izraznost izvirnih literarnih sredstev ter drzno vnašanje skrajno nekonvencionalnih oblik v slovensko literaturo.
Značilna za njegova dela je tudi njihova tematika, ki dosledno posega bodisi v okvir eksistencialnih ali osnovnih etičnih vprašanj človeka in človeštva. Detelova dela s šokantnimi izraznimi sredstvi in z vsebino, ki pogosto razgalja nekatere »nedotakljive« občečloveške ali slovenske nacionalne tabuje, predstavljajo upor proti vsakršnemu konformizmu tako v literaturi kot v življenju nasploh«.
Lev Detela, rojen leta 1939 v Mariboru, je lirik, prozaist, dramatik in esejist, ki ustvarja v slovenskem in nemškem jeziku. Od leta 1960 živi v Avstriji. Je avtor več kot petdesetih knjižnih izdaj lirike, proze, dramatike in esejistike v slovenščini ali nemščini in v prevodih v tuje jezike. Za pripovedne in pesniške knjige je prejel več literarnih nagrad, med drugim 1969 tržaško slovensko nagrado vstajenje in leta 1987 nagrado celovške Mohorjeve družbe za zgodovinski roman Stiska in sijaj slovenskega kneza. Za ustvarjanje v nemškem jeziku so mu poleg avstrijske državne štipendije za literaturo dvakrat (l. 1976 in l. 1989) podelili dunajsko nagrado Theodorja Körnerja, leta 1978 tudi nagrado dunajskega umetnostnega sklada in 1982 nižjeavstrijsko pospeševalno nagrado za pesništvo. Detela je član avstrijskega centra mednarodnega PEN-a na Dunaju, Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani in Društva slovenskih pisateljev v Avstriji ter od leta 1978 sourednik avstrijske literarne revije LOG.